Merilo za odločitev upravnega organa o suspenzivnosti pritožbe je, ali bi bilo mogoče pritožbi ugoditi.
Tožnik je z vlogo (ki jo je vložil hkrati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi dolga iz premičnin z dne 19. 11. 2008) zahteval zadržanje začete davčne izvršbe, česar pa glede na določbo 4. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti. Z izpodbijanim sklepom, s katerim je prvostopni organ zavrnil takšno zahtevo tožnika, tako glede na navedeno očitno ni poseženo v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
dovoljenje za predhodna raziskovalna dela - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rudarska pravica - stranka v postopku - pravni interes
Ko se koncesija izteče, s tem rudarska pravica, ki jo je imela tožeča stranka, preneha. Zato z odločbo, s katero je bilo stranki z interesom izdano dovoljenje za predhodna raziskovalna dela, ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Tožeča stranka ni izkazala, da bi v tem postopku varovala veljavno rudarsko pravico, pravnega interesa za udeležbo pa tudi ne more izkazati s trditvami, da še vedno izkorišča rudnine v predmetnem kamnolomu.
javni razpis - nepovratna sredstva - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - gozdna infrastruktura - sprememba namena in kakovosti naložbe
Če je prišlo do sprememb gradnje (pri čemer ni pomembno, da je do le-teh prišlo zaradi sprememb na terenu, ki se jih ob vložitvi vloge ni dalo predvideti) in posledično zato do spremembe naložbe, bi morala tožnica pravočasno vložiti obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, glede na določbo 1. odstavka 54. člena ZKme-1. Brez predhodnega soglasja upravnega organa se namreč namen in kvaliteta naložbe, upoštevana v odločbi o pravici do sredstev, do vložitve zahteve za izplačilo sredstev ne sme spreminjati.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta
Namen zakonske ureditve (tj. določbe 19. člena ZJC-B) je namreč v tem, da se bivšim lastnikom, na katerih zemljiščih je bila javna cesta že zgrajena oziroma rekonstruirana, zemljiškoknjižno stanje na teh zemljiščih pa ni bilo urejeno (in so ta zemljišča še vedno formalno v zasebni lasti), v ustreznem (zakonsko predpisanem) postopku določi nadomestilo v naravi ali odškodnina (ob izkazani javni koristi – kar gradnja ali rekonstrukcija javne ceste je), s tem pa se tudi uredi (dosedaj) neurejeno zemljiškoknjižno stanje.
ZUP člen 113/113/1, 113/3. EZ člen 64n, 64n/4, 64n/4-2, 64o.
upravni postopek - stroški postopka - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka
Določba 3. odstavka 113. člena ZUP predpostavlja namerno povzročitev stroškov postopka, česar pa tožnik ne dokazuje. Nepravilna odločitev prvostopenjskega organa sama po sebi ne predstavlja krivdnega ravnanja stranke, zato tožnik s sklicevanjem na to določbo ne more biti uspešen.
Odločitev tožene stranka odpravlja sklep o prekinitvi postopka, ki je odločitev procesne narave, zato tožena stranka ni bila dolžna ravnati skladno z določbo 4. odstavka 246. člena ZUP in vložene pritožbe dolžnika ni bila dolžna poslati v odgovor dolžnikovemu dolžniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - obvezna obramba
ZKP ne določa več pogojev za dodelitev zagovornika v samem kazenskem postopku (za „neobvezno obrambo“). To pomeni, da imajo tudi obdolženci, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami ZBPP, pri tem pa morajo izpolnjevati tudi objektivni pogoj po 1. odstavku 24. člena ZBPP.
Subjekt (MT) za tožnika ni opravil storitev, na katere se nanaša sporni račun. Glede na to, da v obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da storitve po izstavljenem računu niso bile opravljene, se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost (krivda ali nepošteno poslovanje).
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - načelo pravičnosti
V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP, ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
nova dejstva in dokazi - zavrženje zahteve - mednarodna zaščita - ponovna prošnja - izjava stranke
Prošnjo je potrebno zavreči tudi po presoji njegovih izjav, podanih v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, saj je navajal dogodke, ki so se v celoti zgodili v času pred podajo njegove prve prošnje, o kateri pa je že bilo pravnomočno odločeno, pri tem pa je tudi sam rekel, da gre za iste razloge, kot jih je navajal v svoji prvi prošnji.
predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožnika sta prejela odločbo dne 17. 7. 2010, tožbo pa sta vložila 14. 9. 2010, kar je po preteku 30. dni od vročitve dokončnega upravnega akta.