dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - dopolnilna odločba - ugotovitev stalnega prebivanja
Predmet spora je dopolnilna odločba, s katero je ugotovljeno, da se šteje, da je imel tožnik v RS dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 23. 11. 1993 na naslovu A. Navedenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija, poleg tega pa ne uveljavlja nobenega izmed tožbenih ugovorov v smislu določil 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1.
ZUP člen 213, 213/6. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da mora ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljeno v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu. V konkretnem primeru iz izreka odločbe o dodelitvi BPP ni mogoče povsem jasno in nedvoumno razbrati, da naj bi bila odvetnica prosilcu dodeljena le za zastopanje v fazi preiskave pod opr. št. I Kpr 287/2010, ne pa tudi za nadaljevanje kazenskega postopka, ki se je vodil na podlagi pravnomočne obtožnice pod opr. št. I K 287/2010. Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, zato bi morala tožena stranka v izreku odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno navesti, da se prosilcu odobri brezplačna pravna pomoč samo za fazo preiskave v kazenskem postopku, v kolikor je želela prosilcu omejiti brezplačno pravno pomoč le za fazo postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov
Namen, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč navedel neresnične podatke, pri izreku sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni pomemben.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - dokazni postopek
Tožnik je v postopku imel možnost predložiti dokaze, da Republika Hrvaška zanj ni varna država, in je svoja stališča tudi izrazil. V postopku je bil dovolj seznanjen, da bo vrnjen v Republiko Hrvaško, to še toliko bolj, ker je bila enkrat njegova prošnja že zavržena in je bil v Republiko Hrvaško tudi že enkrat vrnjen.
Razlog, da mu grozi nevarnost iz Bosne ne more biti upošteven, saj v zadevi ne gre za izročitev Bosni, tožnik pa bojazni, da bo izročen Bosni, tudi ni izrazil. Izrazil je tudi prepričanje, da bo v primeru izročitve vrnjen v Srbijo, vendar tega dejstva ni mogoče razbrati iz tožnikovih navedb ali podatkov upravnega spisa. Dejstvo, da je tožnik v Republiko Slovenijo ilegalno vstopil iz Republike Hrvaške pa v postopku ni sporno.
Zakon o razlastitvi (1957) člen 34, 34/3, 34/4. Zakon o razlastitvi (1968) člen 31, 31/3, 31/4. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1.
razlastitev nepremičnin - vračilo razlaščenih nepremičnin - pogoji za vračilo
Razlaščenec nepremičnin oz. njegov pravni naslednik sme odpravo razlastitvenih odločb in s tem vračilo razlaščenih nepremičnin zahtevati le dokler razlastitveni upravičenec del, zaradi katerih je bila izvedena razlastitev, še ni opravil oz. jih ni opravil v pomembnem obsegu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - letni dodatek k pokojnini - premija PZZ
Od zneska pokojnine ni mogoče odšteti premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za kolikor je bilo izplačilo dejansko nižje.
Iz določila 136. č člena ZPIZ izhaja le, da se letni dodatek odmeri v sorazmernem delu oziroma po dvanjstinah uživalcem pokojnine glede na čas trajanja pravice do pokojnine v letu uveljavitve in ne določa, da se tudi v postopku, to je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, šteje le v sorazmernem delu oziroma po dvanajstinah.
ZSV člen 22. ZBPP člen 12, 13, 13/2, 22, 36, 36/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek - ugotavljanje višine lastnega dohodka - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, saj znaša njegov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje skupno 2.456,76 EUR. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik v tožbi niti ne ugovarja.
Tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazal, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem in ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali njegove druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.
ZMZ člen 60, 61, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - načelo zaslišanja stranke - zavrženje prošnje - obrazložitev odločbe
Tožniku ni bila dana možnost, da izpodbija domnevo, da je Republika Hrvaška zanj tretja varna država v smislu določil ZMZ. V kolikor je toženka menila, da je tožnik imel možnost dokazati razloge za izpodbijanje domneve o Republiki Hrvaški kot zanj tretji varni državi, bi se morala do teh navedb v svoji obrazložitvi opredeliti in tudi navesti razloge, zakaj tožnikove navedbe zavrača. Iz upravnih spisov pa ne izhaja, da bi tožnik imel možnost dokazovati zanj sporno okoliščino, tožnik je bil namreč le vprašan, naj na kratko opiše pot, po kateri je pripotoval od odhoda iz njegove izvorne države do Republike Slovenije. Ob tej priložnosti pa je lahko pojasnjeval le to, v katerih državah vse je prebival. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Možnost tožnika, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe ni sama sebi namen, ampak ta ustavno-pravni standard z vidika ZUP pomeni, da mora tožena stranka upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede tožnik. Tožena stranka mora namreč zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločitev, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ne pa da tožena stranka v dokazno oceno vključi le dejstva, ki govorijo proti tožnikovemu zahtevku.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 254, 254/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
informacija javnega značaja - izvajanje javnopravnih nalog - tržna dejavnost - tožbena novota
Po interpretaciji pojma „delovno področje“ iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je za uporabo tega pojma odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru bi določena zahteva za posredovanje informacij lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, če bi se ugotovilo, da je javni zavod sklenil nek posel na trgu za kapacitete, vire, sredstva, ki niso prosti v smislu v odločbi navedenih določb sklepa o ustanovitvi javnega zavoda.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Ker je bilo o enaki tožnikovi vlogi že pravnomočno odločeno, do sedaj pa se niti dejanske niti pravne okoliščine zadeve niso v ničemer spremenile, je organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgel po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Ker se tožnik ne nahaja več v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za obnovo postopka - stranka v postopku - vplivno območje objekta
Ugotovitev, da vplivno območje nameravane gradnje sega na mejo zemljišča, katerega (so)lastnik je predlagatelj obnove postopka, po presoji sodišča zadošča za zaključek, da so pogoji za obnovo postopka verjetno izkazani.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.1.
javni razpis - razpisni pogoji
Zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prvem četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007 je bil eden od splošnih razpisnih pogojev, ki so morali biti izpolnjeni za pridobitev sredstev po razpisu. Če ta pogoj ni bil izpolnjen, je bilo treba vlogo zavrniti.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - obrazložitev odločbe
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina z oceno ugotovljene davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov ter pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - središče življenjskih interesov - napotitev na začasno delo v tujini
Prelomna pravila, ki jih z Republiko Hrvaško sklenjeni Sporazum vsebuje v 2. odstavku 4. člena, se v konkretnih primerih uporabljajo zaporedno. Primarno se ugotavlja, kje ima oseba na razpolago stalno prebivališče. Da je imela tožnica stalno na razpolago prebivališče v Sloveniji, in sicer pri starših, med strankama ni sporno. Hkrati pa je imela na Hrvaškem stanovanje, ki ji je bilo na voljo stalno in ne le za občasna, kratkotrajna bivanja. Dejstvo, da je bilo najeto, še ne pomeni, da tega stanovanja ni mogoče šteti za stalno prebivališče v smislu določb Sporazuma, kot bi bilo mogoče sklepati iz razlogov drugostopenjskega organa.
Pravilen pa je zaključek, da je treba tožnico šteti za rezidentko Slovenije po naslednjem kriteriju, tj. po kriteriju tesnejših osebnih in ekonomskih odnosov oziroma kriteriju središča življenjskih interesov. Z državo Hrvaško jo namreč povezujejo le tiste okoliščine, ki so nujno povezane oziroma so nujna posledica napotitve na začasno delo v tujini, ni pa izkazala nobenih drugih ekonomskih vezi s to državo, kot tudi ne drugih socialnih oziroma osebnih vezi.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - obnova postopka
Pravilno je stališče drugostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, da je geodetski organ po tem, ko se je prepričal, da sta A.A. in B.B., ki se na ustni obravnavi dne 8. 12. 2004 nista strinjala z mejami, ki so bile označene z mejniki na podlagi opravljene mejne obravnave, sprožila sodni postopek ureditve meje (iz podatkov predloženega spisa izhaja, da sta predlog za sodno ureditev meje vložila pri Okrajnem sodišču v Sežani 18. 1. 2005), s sklepom z dne 7. 2. 2005 ustavil upravni postopek urejanja meje.
Zmotno je mnenje tožnikov, da je bilo mogoče obnoviti upravni postopek ureditve meje, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka z dne 7. 2. 2005. ZENDMPE je v 36. členu glede obnove postopka ureditve meje odkazoval na ZUP, ki v prvem odstavku 260. člena določa, da se obnovi postopek, ki je končan z odločbo (tj. aktom, s katerim se odloča o vsebini zahtevka, ko se meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi), zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ob nadaljnjem pogoju, da je podan razlog, ki je v tej določbi navaden kot obnovitveni razlog. Če se upravni postopek ni končal z odločbo, temveč s sklepom, ZUP obnove postopka ne dopušča.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. EZ člen 7b, 7b/2. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav člen 41, 42.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav - izbor izvajalca za opravljanje pomožnih nalog - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je toženka odločila, da tožnice ne izbere za izvajalko administrativnih, organizacijskih in drugih pomožnih nalog za Komisijo za preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
vojaški mirnodobni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - poslabšanje bolezni - izvid in mnenje zdravniške komisije
Na podlagi 2. odstavka 19. člena ZVojI tožniku ni mogoče povečati odstotka invalidnosti, ne glede na poslabšanje bolezni. Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se namreč v primeru bolezni upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj. Zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe o tem, da se je njegovo zdravstveno stanje zaradi sladkorne bolezni bistveno poslabšalo.