ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - središče življenjskih interesov - napotitev na začasno delo v tujini
Prelomna pravila, ki jih z Republiko Hrvaško sklenjeni Sporazum vsebuje v 2. odstavku 4. člena, se v konkretnih primerih uporabljajo zaporedno. Primarno se ugotavlja, kje ima oseba na razpolago stalno prebivališče. Da je imela tožnica stalno na razpolago prebivališče v Sloveniji, in sicer pri starših, med strankama ni sporno. Hkrati pa je imela na Hrvaškem stanovanje, ki ji je bilo na voljo stalno in ne le za občasna, kratkotrajna bivanja. Dejstvo, da je bilo najeto, še ne pomeni, da tega stanovanja ni mogoče šteti za stalno prebivališče v smislu določb Sporazuma, kot bi bilo mogoče sklepati iz razlogov drugostopenjskega organa.
Pravilen pa je zaključek, da je treba tožnico šteti za rezidentko Slovenije po naslednjem kriteriju, tj. po kriteriju tesnejših osebnih in ekonomskih odnosov oziroma kriteriju središča življenjskih interesov. Z državo Hrvaško jo namreč povezujejo le tiste okoliščine, ki so nujno povezane oziroma so nujna posledica napotitve na začasno delo v tujini, ni pa izkazala nobenih drugih ekonomskih vezi s to državo, kot tudi ne drugih socialnih oziroma osebnih vezi.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - obnova postopka
Pravilno je stališče drugostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, da je geodetski organ po tem, ko se je prepričal, da sta A.A. in B.B., ki se na ustni obravnavi dne 8. 12. 2004 nista strinjala z mejami, ki so bile označene z mejniki na podlagi opravljene mejne obravnave, sprožila sodni postopek ureditve meje (iz podatkov predloženega spisa izhaja, da sta predlog za sodno ureditev meje vložila pri Okrajnem sodišču v Sežani 18. 1. 2005), s sklepom z dne 7. 2. 2005 ustavil upravni postopek urejanja meje.
Zmotno je mnenje tožnikov, da je bilo mogoče obnoviti upravni postopek ureditve meje, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka z dne 7. 2. 2005. ZENDMPE je v 36. členu glede obnove postopka ureditve meje odkazoval na ZUP, ki v prvem odstavku 260. člena določa, da se obnovi postopek, ki je končan z odločbo (tj. aktom, s katerim se odloča o vsebini zahtevka, ko se meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi), zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ob nadaljnjem pogoju, da je podan razlog, ki je v tej določbi navaden kot obnovitveni razlog. Če se upravni postopek ni končal z odločbo, temveč s sklepom, ZUP obnove postopka ne dopušča.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun
Tožeča stranka računa z dne 3. 12. 2009 ni predložila zahtevi za izplačilo sredstev, vloženi dne 7. 12. 2009, zato je upravni organ zahtevo za plačilo zavrnil, ker ni bila skladna z razpisom in odločbo o odobritvi sredstev. Pri tem je pravilno presodil verodostojnost računa glede na pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
vojaški mirnodobni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - poslabšanje bolezni - izvid in mnenje zdravniške komisije
Na podlagi 2. odstavka 19. člena ZVojI tožniku ni mogoče povečati odstotka invalidnosti, ne glede na poslabšanje bolezni. Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se namreč v primeru bolezni upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj. Zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe o tem, da se je njegovo zdravstveno stanje zaradi sladkorne bolezni bistveno poslabšalo.
Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ vsebuje izločitvene kriterije do točke, ko se ugotovi izpolnjevanje podanega najvišjega kriterija, kar pomeni v obravnavanem primeru, da sta oba prejemnika ponudbe na istem mestu glede enega vložka, pri drugih pa je solastnik zgolj Sklad, ki torej izpolnjuje tudi pretežnostni kriterij za v prodajo ponujena kmetijska zemljišča, ki ga tudi v svoji sodni praksi uporablja sodišče pri presoji pravilnosti odločb o odobritvi pravnega posla, glede na 23. člen ZKZ.
DDV - odmera DDV - vstopni DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi - navidezni pravni posel - subjektivni element - varilska in ključavničarska dejavnost
V obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da oprava storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena s strani izdajateljev računov, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Bistveno v zadevi je namreč vprašanje, ali je tožnik izkazal, da sta storitve po spornih računih opravila prav omenjena subjekta – izdajatelja računov. Omenjeni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka, so fiktivni, na podlagi teh računov je bilo ugotovljeno, da sta izdajatelja računov neplačujoča gospodarska subjekta.
zemljiški kataster - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - parcelacija
Ker prvostopenjski organ ni našel razlogov za zavrženje ali zavrnitev zahtev solastnikov parcele 605 za evidentiranje urejene meje po 35. členu ZEN (in nobene take okoliščine, ki je po citirani določbi razlog za zavrženje ali zavrnitev zahteve, tudi ne navaja tožnik v tožbi), je mogel zaključiti, da se z na mejni obravnavi predlagano ureditvijo dela meje te parcele strinjajo vsi lastniki te parcele in sosednjih parcel 679 in 681, saj so vsi navedeni podali izjave o strinjanju z urejeno mejo na mejni obravnavi, razen C.C., za katero pa se šteje, da se s predlagano mejo tudi strinja, saj se na poziv organa, da se izjavi o strinjanju s predlagano mejo, ni odzvala.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. EZ člen 7b, 7b/2. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav člen 41, 42.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav - izbor izvajalca za opravljanje pomožnih nalog - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je toženka odločila, da tožnice ne izbere za izvajalko administrativnih, organizacijskih in drugih pomožnih nalog za Komisijo za preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
DDV - obračun DDV - oddaja v najem premičnin - najemna pogodba
Iz listin upravnega spisa izhaja, da je davčni organ v postopku inšpiciranja ugotovil, da tožnica ni obračunala in plačala DDV od dajanja v najem premičnin. V danem primeru je med strankama sporno, ali je bila tožnica dolžna izdati račune ter obračunati in plačati DDV za najem premičnin. Navedba tožnice, da ni bila lastnica premičnin, za katere naj bi se sklenila najemna pogodba, ni utemeljena in ne vpliva na drugačno odločitev ob nesporni ugotovitvi dejanskega stanja, da je šlo za dajanje premičnin v najem.
ZUP člen 9, 135, 214. ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 člen 30, 31.
javni razpis - program razvoja podeželja - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - dodelitev nepovratnih sredstev - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno, na kakšen način je Agencija izračunala skupno višino neodobrenih sredstev. Prav tako je utemeljen ugovor, da tožnik ni bil seznanjen z izvedbo kontrole na terenu in z ugotovitvami, ki imajo posledice pri odločitvi o višini izplačanih sredstev. Agencija je kot podlago za zmanjšanje zneska dodeljenih sredstev poleg ugotovitev kontrole navedla tudi sankcije iz 30. in 31. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006, česar ni z ničemer pojasnila. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in nepopolni ter se zato odločbe ne da preizkusiti.
ZUP člen 35, 35-4, 214, 237, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. ZVis člen 6. Pravilnik o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 13, 13/2.
univerza - izvolitev v naziv - izvolitev v naziv asistenta - negativno mnenje Študentskega sveta - izločitev predstojnika - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev upravnega akta
Predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji.
Na podlagi negativnega mnenja študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in pomeni rezultat ugotovljenega stanja v postopku.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da iz zahteve za uvedbo postopka razlastitve ter iz odločbe ni razvidno, ali je pridobitev predmetnih nepremičnin dejansko nujna za dosego razlastitvenega namena ter sorazmeren ukrep, niti razlastitvena upravičenka v zahtevi niti prvostopni organ v odločbi pa nista konkretno utemeljila izpolnjevanja pogojev, določenih v 2. odstavku 92. člena ZUreP-1.
ZTZPUS člen 3. Pravilnik o radijski in terminalski opremi člen 3, 6, 7.
ukrep tržnega inšpektorja - radijska in terminalska oprema - izjava o skladnosti - motilec signala
V konkretnem primeru je bila radijska in terminalska oprema neskladna, ker ni izpolnjevala zahtev glede zaščite zdravja in varnosti uporabnikov. Inšpektor je ugotovil, da pri napravah niso bila priložena navodila za uporabo, niso bile označene s CE oznako, prav tako niso imeli predpisane izjave o skladnosti. V promet na podlagi določil ZTZPUS in ZTel-1 smejo biti dani proizvodi samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi, če ustrezajo zahtevam za zaščito zdravja in varnosti ljudi in če ustrezajo zahtevam glede elektromagnetne združljivosti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“. Pri navedenih družbah gre za „neplačujoče gospodarske subjekte“, kot jih opredeljuje Uredba komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV. Navedena Uredba v členu 2 pod „Opredelitve“ opredeljuje „neplačujoči gospodarski subjekt“ kot gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira, brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 254. ZUS-1 člen 20, 20/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 231.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojni projekti za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin - obrazložitev odločbe o pritožbi - absolutna bistvena kršitev upravnega postopka - upravni spor - tožbena novota
Tožeča stranka je v svoji pritožbi grajala prvostopenjsko odločitev iz točno določenih razlogov. Teh njenih konkretnih ugovorov ni mogoče zavrniti (zgolj) s sklicevanjem na določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, po kateri predmet pritožbe ne morejo biti vnaprej postavljena merila za ocenjevanje vlog. Tožeča stranka je namreč imela vsebinske pomisleke glede izvajanja meril in ne glede meril samih, na katere pa zadovoljivega odgovora ni dobila. Z opustitvijo presoje vseh pritožbenih navedb je tožena stranka bistveno kršila pravila upravnega postopka.
Navedbe v tožbi glede primerjave projekta tožeče stranke s projekti bolj uspešnih ponudnikov na tem razpisu, kot tudi ugotovitve, koliko in v čem ostali ponudniki so oziroma niso izpolnjevali razpisnih pogojev, so nedopustna tožbena novota iz 3. odstavka 20. člena ZUS-1. Tožeča stranka sicer v zvezi s tem navaja, da v pritožbenem postopku ni uspela pridobiti vseh podatkov, zato jih je posredovala v nadaljnji pripravljalni vlogi. Ključno pri tem pa je, da bi svoje pritožbene razloge tudi glede teh ugovorov morala podati že v upravnem postopku, torej v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev. Zakaj tega ni storila, sploh ne obrazloži, zato se sodišče v te ugovore tožbe ni bilo dolžno spuščati.
Statut Univerze v Ljubljani člen 87, 87/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
šolstvo - ponovna izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev v naziv - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Če prvostopenjski organ opre svojo odločitev na mnenje študentskega sveta, mora pred tem presoditi, ali je to mnenje izdano v skladu s pravili postopka. Le v tem primeru ga lahko obravnava kot relevantno uradno mnenje organa.
Prvostopenjski organ bi moral tožnici mnenje študentskega sveta predložiti in ji dati rok, da se do njega opredeli in šele potem bi bilo možno izdati odločbo, pri čemer bi se moral opredeliti tako do samega mnenja kot tudi do tožničinih navedb do tega mnenja in šele po presoji obojega bi lahko odločil o stvari.
ZVK člen 13, 28/2, 28/2-2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5/2.
nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved dejanja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK za izrečeni ukrep zadošča že vložena tožba ali ovadba zaradi dejanja nelojalne konkurence.
Sklep, s katerim je prvostopenjski organ priznal prizadeti stranki udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku, je sklep procesne narave, s katerim v pravni položaj tožeče stranke ni bilo poseženo.
mednarodna zaščita - varna tretja država - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje- zavrženje prošnje -
Tožnik je prišel iz Republike Hrvaške kot varne tretje države, zato je ta pristojna za vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
V 64. členu ZMZ je določeno, da pristojni organ posreduje prosilcu dokument, s katerim se varno tretjo državo obvesti, da konkretna prošnja ni bila vsebinsko obravnavana v postopku za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi - onemogočanje oziroma odložitev odstranitve iz države
Iz izjav tožnika jasno izhaja, da je vložil prošnjo zaradi slabih ekonomskih razmer v matični državi, izjavil je namreč, da bi želel v Republiki Sloveniji delati, ker na Kosovu te možnosti nima. Kot razlog je tudi navedel, da se je v Republiki Sloveniji poročil s slovensko državljanko. Na izrecno vprašanje ali je bil v izvorni državi preganjan zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, je dogovoril, da ne.
Tožnik je imel dovoljenje za prvo prebivanje z razlogom zaposlitve, ki pa je bilo zaradi prenehanja zaposlitve dne 30. 9. 2009 razveljavljeno. Od tega dne dalje je nezakonito prebival na območju Republike Slovenije. Do tedaj tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito; za zaščito je zaprosil šele, ko naj bi na „nekem ministrstvu“ njegovi ženi izjavili, naj vloži prošnjo in si s tem uredi zakonit status prebivanja. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito iz razloga, da ne bi bil prisilno odstranjen iz države, saj v kolikor ne bi izrazil namere zaprositi za mednarodno zaščito, bi stekel postopek prisilne odstranitve iz države.