DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi - subjektivni element
Za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da z nakupi sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - prvi narok za glavno obravnavo
Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v 1. odst. 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.
gozdovi - sanitarna sečnja - preventivna varstvena dela - zavezanec za izvedbo del
Razlog, da tožeča stranka ne more nastopiti posesti na nepremičninah, ki jih je pridobila v izvršilnem postopku, ni pravno utemeljen razlog, ki bi nalagal izdajo odločbe o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih bivšemu lastniku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - pravnomočna sodba
V postopku za odobritev pravnega posla, tudi kadar pravnomočna sodba nadomešča sklenjeno pogodbo o pravnem poslu (sodba ima v takem primeru pravno naravo pogodbe ter enake pravne učinke kot sklenjena pogodba), pristojni organ ugotavlja, ali pravnega posla ni mogoče odobriti zaradi okoliščin iz 3. odstavka 19. člena ZKZ. Odobritev ni potrebna le v taksativno določenih primerih iz 2. odstavka 19. člena ZKZ, vendar tudi v takih primerih organ na vlogo osebe, ki je sklenila pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča, izda o tem potrdilo ali pa izdajo potrdila z odločbo zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Upravičenec ima pravico izbire, v katerem postopku, kazenskem ali pravdnem, bo uveljavljal premoženjskopravni zahtevek. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi bilo treba v postopku dodelitve BPP presoditi, ali se bo zaradi obravnavanja premoženjskopravnega zahtevka kazenski postopek preveč zavlekel, saj bi to ugotavljanje preseglo ugotavljanje izpolnjevanje objektivnega pogoja za pridobitev BPP.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost člen 11, 12, 13.
gostinstvo - obratovalni čas - obratovalni čas gostinskega obrata - potrditev obratovalnega časa - izpolnjevanje pogojev
Tožnica je kot gostinec vložila prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata pri prvostopenjskemu organu. Zato vprašanje, ali je tožnica lahko stranka v postopku določitve obratovalnega časa gostinskih obratov, ne more biti odvisno od vprašanja, ali ima tožnica pravico do razpolaganja s predmetnim prostorom ali ne. Prvostopenjski organ tožnici ne bi smel odreči položaja stranke v predmetnem postopku. Ker je tožnica prijavila obratovalni čas gostinskega obrata, bi upravni organ moral postopati v skladu z 13. členom Pravilnika, ki določa, v katerih primerih upravni organ razpored obratovalnega časa potrdi, v primeru, da kateri izmed pogojev, navedenih v tem členu ni izpolnjen, pa z odločbo deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postavitev ali odpoklic veleposlanika - sprememba tožbe
V zvezi z dopustnostjo tožbe po 2. členu ZUS-1 sodišče meni, da ukaz predsednika Republike nima pravne narave konkretnega posamičnega akta. Posameznik postavitve za veleposlanika ne more iztožiti, ker to ni njegova pravica.
Odpoklic zahteva določen postopek, vendar iz citiranih določb izhaja, da predsedniku republike svoje odločitve ni potrebno obrazložiti v smislu razlogov za odpoklic iz 2. odstavka 17. člena ZZZ-1 (kot mu ni potrebno postavitve oziroma nepostavitve, kolikor ne sledi predlogu vlade – o tem le obvesti vlado). Akt odpoklica je zato opredeliti za akt politične diskrecije. Ukaz predsednika republike o postavitvi ali odpoklicu veleposlanika je torej akt, zoper katerega ni upravnega spora po 2. členu ZUS-1, niti po 3. členu ZUS-1 po katerem je upravni spor zoper akte politične diskrecije izrecno izključen.
postopek evidentiranja urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s katastrsko mejo
Sodišče prvostopnemu organu pritrjuje, da se na podlagi 5. odstavka 31. člena ZEN šteje, da se tožnica s potekom predlagane meje (po podatkih zemljiškega katastra) strinja, saj svoje meje ni pokazala, bilo pa ji je to omogočeno, in bila je tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve.
ZUP člen 87, 87/4, 235, 240, 240/2. ZDavP-2 člen 86.
upravni postopek - prepozna pritožba - rok za pritožbo - vročitev odločbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - pravočasnost vloge
Rok za pritožbo teče od vročitve odločbe (235. člen ZUP, 86. člen ZDavP-2) in ne od dneva, ko se je stranka z vsebino fiktivno vročene odločbe seznanila.
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Le če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa vojnega veterana - neposredna vključenost v oborožen odpor
Glede na določbe zakona statusa vojnega veterana ni mogoče priznati vsakomur, ki je na kakršenkoli način sodeloval pri osamosvojitvi Republike Slovenije, temveč le tistemu, ki v konkretnem postopku dokaže, da je bila njegova udeležba takšna, kot jo določa zakon. Delovanje tožnice tudi po mnenju sodišča nima elementov neposredne vključenosti v oborožen odpor po 1. odstavku 1. člena ZVV, tožnica pa tudi ni izpolnila dodatnih kriterijev iz 7. alineje 2. člena niti 2. a) člena ZVV.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - prelomna pravila - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov
Za zaključek, da je tožnik za davčne namene rezident Republike Slovenije, zadostuje že ugotovitev, da ima tukaj svoje stalno prebivališče, ki mu je tudi neprestano na voljo.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 99/1, 290. ZGO-1 člen 114, 120, 120/1, 146, 146/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, ki ga na podlagi 290. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, praviloma ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj s takim sklepom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Vendar pa iz stališča Vrhovnega sodišča RS izhaja, da to ne velja, če tožeča stranka zatrjuje, da je obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, že izvršila, ali pa da je z izpodbijanim sklepom prišlo do kakšnega drugega posega v njene pravice.
molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Upravni organ druge stopnje v zadevi ni odločil v roku, ki ga določa 222. člen ZUP. Ker torej pristojni organ o tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku za izdajo odločbe, tega pa ni storil niti na ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče upravnemu organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - stranka v postopku
Pravico udeležbe v upravnem postopku, ki je uveden na zahtevo drugega, imajo osebe, ki v tem postopku varujejo kakšno svojo pravico ali pravno korist.
Podlaga za pridobitev lastninske pravice po 42. členu SPZ so samo konstitutivne sodne odločbe oz. odločbe državnega organa. Vendar ima v obravnavanem primeru navedena sodna odločba, ki je postala pravnomočna, kar ni sporno, konstitutivni učinek, saj vzpostavlja drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz stanja v zemljiški knjigi (in ki je po citirani pravnomočni sodbi napačno) in se zgolj ne izreka o obstoju lastninske pravice, ki bi nastala na podlagi katerega od drugih načinov originarne pridobitve lastninske pravice.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je bil postopek končan, je bila tožeči stranki vročena 21. 9. 2010, kot to izhaja iz vročilnice k navedeni odločbi. Tožbo pa je tožeča stranka vložila šele 28. 10. 2010, torej po poteku navedenega roka.
gradbeno dovoljenje - telekomunikacijska infrastruktura - bazna postaja za mobilno telefonijo
Za dovolitev gradnje bazne postaje mobilne telefonije ne zadostuje, da zazidalni načrt na splošno predvideva gradnjo telekomunikacijske infrastrukture oziroma da gradnje tovrstne infrastrukture na prepoveduje, temveč bi morala biti taka gradnja vključena v „rešitve“ telekomunikacijske infrastrukture oziroma izrecno predvidena.
V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Upravni organ je pravico MO..., da pri gradnji poseže tudi na zemljišče parc. št. 3634/2 k.o. ..., ugotovil na podlagi služnostne pogodbe z dne 23. 6. 1939, ki daje investitorki služnostno pravico nepreklicne uporabe tožničine nepremičnine v javne prometne namene, in na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 30. 4. 2009, ki daje MO... služnostno pravico hoje, dostopa, rekonstrukcije in vzdrževanja komunalne infrastrukture – vodovoda ter elektrovoda. Služnostne pravice so vpisane tudi v zemljiški knjigi, kar je organ ugotovil na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo.
Katera dela bodo opravljena na posameznem od zemljišč, na katera posega načrtovana gradnja, je razvidno iz PGD kot sestavnega dela gradbenega dovoljenja. V zvezi s tem je iz obrazložitve drugostopenjske odločbe razvidno, da se bodo dela na tožničinem zemljišču nanašala prav na tista, za katera ima investitorka služnost.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. ZViS člen 14, 16, 32. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen I 1, VI 5, VI 5, X 2. Direktiva 2005/36/ES člen 1, 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-c, 10, 12. URS člen 3a, 3a/3, 8, 22, 153. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 6, 45, 49, 56, 165, 166, 267.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - deljena pristojnost eu in dč - transnacionalno izobraževanje - prosto gibanje delavcev - svoboda opravljanja storitev - pravica do ustanavljanja - predlog za predhodno odločanje
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve tako presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. Zahteve po akreditaciji visokošolskega zavoda in izobraževalnega programa lahko tožena stranka opravičuje z zagotavljanjem kakovosti javnoveljavnega visokošolskega sistema, kar je kot upravičen razlag sprejelo tudi SEU v zadevi Neri.
Ker je v predmetni zadevi tožnica pridobila določeno izobrazbo, ki ji je priznana v ZK, se lahko sklicuje na svoboščine iz 45. in 49. člen PDEU, čeprav zoper državo, katere državljanka je. Določili o prostem gibanju delavcev in pravici ustanavljanja pa ne onemogočata državi članici, da zahteva (upravno) dovoljenje za uporabo tujega znanstvenega naslova na njenem ozemlju. Upravni postopek je lahko namenjen le preverjanju, če je bil znanstveni naslov pravilno pridobljen, postopek mora biti lahko dostopen in brez visokih stroškov. Odločitev mora biti obrazložena, zoper zavrnilno odločitev mora biti predvideno sodno varstvo, sankcije za nespoštovanje postopka priznavanja pa ne sme biti nesorazmerna resnosti prekrška.