stečaj - stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - rok
Rok osem dni za začetek sodnega postopka za ugotovitev v stečajnem postopku prerekanih terjatev je določen v prvem odstavku 127 člena ZPPSL. To je zakonsko določen procesni rok, ki ga ne moreta spreminjati niti sodišče, niti stranka, ker bi to pomenilo spremembo zakona.
V primeru, da priča, ki lahko na podlagi 227. člena ZKP odreče pričevanje, pred koncem glavne obravnave umre, po določbi 1. točke 1. odstavka 333. člena ZKP zapisnika o njenem zaslišanju ni mogoče prebrati, pač pa ga je po 3. odstavku 333. člena ZKP potrebno iz spisa izločiti.
Pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je predlog za začasno odredbo zavrnjen, je pritožba, ne ugovor.
Dolžnikova prezadolženost še ne predstavlja nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev upnikove nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - poprava vloge
Ker je iz poštne povratnice razvidno, da je upnik sprejel zahtevo - sklep sodišča za popravo dne 30.10.1992 in prejem potrdil s podpisom, ki je enak kot na povratnici za izvršilni sklep in pred tem za sklep o popravi obrestnega zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršilni postopek ustavi, v skladu z določilom člena 14 ZIP v zvezi s členom 109 Zakona o pravdnem postopku.
Če sodišče prve stopnje z odločanjem o enem pravnem sredstvu odlaša toliko časa, da zaradi tega vlagatelj pravnega sredstva izgubi pravico do vložitve drugega pravnega sredstva, zagreši s tem bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP, ki ima za posledico nezakonitost sklepa.
Ob tem, ko je v izvršilnem spisu odredba sodnika, da se pošlje taksni opomin, na poštni povratnici, ki jo je upnik podpisal pa je zapisano, da je poštna pošiljka vsebovala poleg sklepa o zavrnitvi predlagane izvršbe tudi taksni opomin, ni prepričljiva zgolj trditev upnika v pritožbi, da mu sodišče ni poslalo taksnega opomina. Pri tem je še dodati, da je taksna obveza za redno takso nastala že z vložitvijo izvršilnega predloga, ni pa dvoma, da je upnik dolžan še opominsko in kazensko takso.
Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v členu 55a ZIP urejen drugače kot pri redni izvršbi. V primeru, ko dolžnik vloži ugovor je edino procesno dejanje, ki ga sme opraviti izvršilno sodišče, sklep iz II. odst. 55a člena ZIP.
Sporazum, s katerim se je delavec zavezal plačati delodajalcu odškodnino za škodo, storjeno med delom, je ničen, če za nastalo škodo ni podana delavčeva odgovornost v obliki hude malomarnosti ali pa naklepa.
V sodnem spisu sta dopis in bančno potrdilo kot dokazili, da je taksni zavezanec plačal redno in opominsko takso v 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina ter o tem obvestil sodišče. Tako ni razloga za plačilo kazenske takse, kakor tudi ne za izterjavo redne in opominske takse.
industrijska lastnina - varstvo blagovne znamke - pravica uporabe
Pri postavljenem tožbenem zahtevku ugotovitve nosilca blagovne znamke je bistveno kdo je prijavitelj blagovne znamke oziroma na čigavo ime je blagovna znamka registrirana. Pravica uporabe blagovne znamke v gospodarskem prometu se pridobi šele s priznanjem in njenim vpisom v ustrezen register, velja pa od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava. Tako se blagovna znamke pridobi šele s konstitutivno odločbo pristojnega organa, nosilec pravic v zvezi s blagovno znamko pa je vedno oseba, na ime katere je določen znak razlikovanja vpisan kot blagovna znamka za določeno vrsto proizvodov.
ZOR člen 206, 206/3. Ustava Republike Slovenije z odlokom o razglasitvi člen 248.
odškodnina - odgovornost družbenopolitične skupnosti za delo upravnega organa
Pristojna družbenopolitična skupnost odškodninsko odgovarja za delo svojih upravnih organov. Tako obstoji njena odškodninska odgovornost v primeru, ko o zadevi odloči stvarno nepristojen organ in ko instančni organ opusti razveljavitev take odločbe po nadzorstveni pravici. Odločanje v zadevah, za katere upravni organ ni pristojen, ne ustreza merilom potrebne skrbnosti.
Brž ko je bila tožba spremenjena tako, da je bil kot podlaga tožbenega zahtevka postavljen sporazum strank o prenehanju najemnega razmerja (po 1. odst. 23. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), ki ima glede ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pravno naravo poravnave po 1. odst. 1089. čl. ZOR, je postalo vprašanje utemeljenosti zahtevka na plačilo posameznih faktur nepomembno.
dokazovanje - obstoj terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - verjetnost
Predložene listine zadostujejo le za izkazovanje verjetnosti, ki je potrebna v času vložitve izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Na glavni obravnavi pa bi morala tožeča stranka predložiti sodišču dokaz o sklenitvi posla, o dobavi oz. opravljeni storitvi ter račun. Samo na podlagi takih dokazov bi sodišče lahko ugotovilo materialno resnico, ki je podlaga za sodbo.
O obrestih, ki se zahtevajo poleg glavnice, govorimo kot o pripadkih in sicer zato, ker so pripadki vezani na usodo glavnega zahtevka. To pomeni, da izrek sodbe z besedami "do plačila" veže obračun zamudnih obresti ne le na višino glavnice, temveč tudi na datum njenega plačila.
Ob pomanjkanju predpisov, ki bi urejali sporno pravno razmerje med družbenimi subjekti v primeru graditve na tujem (družbenem) zemljišču, je zato v takem primeru uporabiti določilo člena 25 zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
ZPP (1977) člen 446, 446. ZIP člen 21, 55a, 21, 55a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes
V skladu z 21 člen ZIP je mogoče zahtevati izvršbo na podlagi verodostojne listine na podlagi vseh listin, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
neupravičena pridobitev - vrnitev danega - povrnitev škode - odgovornost države za delo parlamenta - podlage odškodninske odgovornosti
Tožbeni zahtevek na vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev ni utemeljen, ker tožeča stranka niti ni zatrjevala, da bi bila tožena neupravičeno obogatena na njen račun (kar je temelj za vrnitveni zahtevek po 210. čl. ZOR).
Tudi tožbeni zahtevek proti državi (zaradi ravnanja parlamenta) na plačilo odškodnine ni utemeljen, ker ni protipravnosti kot enega od obveznih elementov splošne odškodninske odgovornosti po 154. čl. in naslednjih ZOR.
Če tožena stranka ne navede nobenega dejstva in ne predloži nobenega dokaza, da bi izpodbijala navedbe tožeče stranke, obračun obresti, ki ga je predložila tožeča stranka pa vsebuje vse podatke, pomembne za ugotovitev obstoja vtoževane terjatve, je tak obračun zadostna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku.
V razmerju med pravdnima strankama, to je dolžnikom in prevzemnikom - cesionarjem sodišču ni potrebno upoštevati tudi tekoče pravde med toženko - dolžnico in prvotnim upnikom - cedentom. V primeru, ko je iz pogodbe tudi razvidno, da je bivši upnik izročil prevzemniku račune iz katerih izvira dolg tožene stranke, ni nevarnosti, da toženka ne bi uspela z ugovorom, da je tožnik v pravdi Pg .../..
prenesel terjatev iz predloženih verodostojnih listin - računov na današnjo tožnico. Pač pa bi nevarnost lahko izvirala le iz akceptnega naloga ali menice, ki jo je toženka event. izročila upniku iz Orahovca zaradi zavarovanja terjatve. Toženka, ki je sodelovala pri podpisu cesijske pogodbe, bi v takem primeru lahko zahtevala, da cedent vse te listine, v skladu s členom 437 Zakona o obligacijskih razmerjih, izroči cesionarju. Nevarnosti zaradi takšne opustive pa ne more nositi novi upnik - cesionar.
V sporu majhne vrednosti po določilu člena 467/I ZPP v pritožbi ni dovoljeno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.