določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Uveljavljana pristranskost sodišča kot takega, kar je ost obravnavanega predloga, je že pojmovno izključena, saj je tako subjektivno naravnanost mogoče očitati le posamezni osebi (posameznim osebam).
Razpoložljivost drugačnih (drugih) pravnih poti od predlagane delegacije praviloma kaže na to, da je predlagatelj okvire delegacije že prestopil.
ZUS člen 16, 16/1, 70, 70/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 89, 107, 107/2.ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 139, 140, 141.
prepozna revizija - fikcija vročitve
Če je vročitev prvostopne sodbe opravljena po 141. členu ZPP, se šteje, da je opravljena z dnem, ko pismonoša pusti opozorilo o prispeli pošiljki naslovniku na vratih oziroma v predalčniku. Rok za pravno sredstvo začne teči naslednji dan od takega obvestila.
dovoljenost revizije – dovoljenost revizije zoper sklep – revizija, ki jo vloži stranka sama (laična revizija) – pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Zakoniti zastopnik (direktor) tožene stranke je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
Ureditev iz družbene pogodbe ni bistveno drugačna od določb 1. in 5. odstavka 437. člena ZGD. Družbeniku, ki mu preneha delovno razmerje ali funkcija poslovodje, mora tožena stranka ponuditi odkup njegovega poslovnega deleža po ceni, ki se določi na podlagi vrednosti iz zadnje bilance stanja (če ni drugačnega dogovora). Določba družbene pogodbe zato ne more biti „protizakonita“, kakor zatrjuje revident.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1-4, 263, 263/1, 263/4, 263/5.
patentno zastopništvo - vpis v register - obnova postopka
Izjemoma je mogoče predlagati oziroma začeti obnovo tudi po poteku petletnega roka, vendar samo iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. Dopis Zveze inženirjev Srbije in Črne gore, ki navaja priloge, ki jih je tožeča stranka priložila, da je lahko opravljala specialistični izpit za patente inženirje in zastopnike, ni novi akt, ki bi drugače reševal katerokoli relevantno predhodno vprašanje.
ZSZ člen 63, 63/1.ZDO člen 213, 213/1, 213/2.ZOR člen 214.
preplačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - neupravičena pridobitev
V obdobju, na katerega se nanaša zavrnjeni tožbeni zahtevek, je bila edina materialna določba z upravno-davčnega področja (o pravici do "pripadajočih obresti" po (drugemĆ odstavku 213. člena ZDO) tako splošna, da je ni bilo mogoče neposredno uporabiti. Za njeno vsebinsko konkretizacijo je bilo zato primerno uporabiti pravila ZOR o neupravičeni pridobitvi.
laična revizija - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije - prekluziven rok - zakonski rok - naknadna vložitev revizije po odvetniku - rok za vložitev revizije
Zakonita zastopnica tožene stranke je prvo revizijo vložila sama, pri čemer v njej ni niti trdila, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, prva revizija ni dovoljena.
ZZK (1930) paragraf 60, 61, 62, 63.ZDen člen 33, 33/1.
hipoteka – zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke – pričakovalne pravice
Ker je obravnavana zaznamba namenjena varstvu vrstnega reda, za katerega je pomemben le odnos prejšnjega in poznejšega nastanka istovrstnih stvarnih pravic, se pravni učinek te zaznambe izčrpa že s tem, da se za omejeno dobo zagotovi takšna nadrejenost dane stvarne pravice. Dan zaznambe vrstnega reda zato nima pomena za odločilno vprašanje, katerega dne je bila zaznamovana hipoteka pridobljena (in ali je ta napočil pred uveljavitvijo ZDen).
Pričakovanje, ki je pravno varovano (pričakovalna pravica), nastane osebi, ki ima konkreten zahtevek za pridobitev določene pravice, temelječ na veljavnem pravu in uveljavljeni sodni praksi.
javne službe - gospodarska dejavnost - varstvo konkurence
Tudi dejavnosti, ki jih glede na zakonsko ureditev lahko opravi en sam ponudnik - monopolist, kar velja tudi za izvedbo zapore ceste, so lahko gospodarske dejavnosti. Postavitev prometne signalizacije je oprava storitve proti plačilu na trgu. Glede tega je cestno podjetje potrebno šteti kot podjetje v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZPOmK, opravljena storitev zapore ceste pa predstavlja gospodarsko dejavnost v smislu 3. odstavka 2. člena ZPOmK.
ZIL člen 64, 64/1-1, 73.ZIL-1 člen 90, 90/2, 93, 93/3.
patent - izum - prenos patenta
Obseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta (73. člen ZIL ter 3. odstavek 93. člena ZIL-1).
ZGD člen 230, 230/1, 240, 241, 241/1. ZPre člen 73, 73/1.
pridobivanje lastnih delnic - fiktivni posli - vrnitev prepovedanih plačil - manjšinska pravica po členu 230 ZGD - vložitev tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe na zahtevo manjšine po členu 73 ZPre
Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke. Tožeča stranka ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji Š...Ć za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD Š...Ć prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena.
Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala povračilo stroškov vzdrževanja nivojskih križanj občinskih cest z železniško progo za leto 2003in to za štiri različne prehode, kar pomeni, da imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
Nobenega dvoma tudi ne more biti, da parcele predstavljajo stavbna zemljišča. Pri reševanju edine relevantne dileme, ali so to nezazidana ali zazidana stavbna zemljišča, pa je odločilno, da je bilo leta 1959 letališče že zgrajeno in zato po naravi stvari ni predstavljalo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega bistvena lastnost je, da je le predvideno za gradnjo (gradbeni objekti pa še niso postavljeni).
pripor - podaljšanje pripora - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - neogibnost pripora
Če pri odločanju o priporu obstaja verjetnost na ravni utemeljenega suma, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, in dokazi in dejstva govorijo za in proti, mora biti odločitev prepuščena nadaljnjemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo predlaganih dokazov prekršilo pravice obrambe, kršitev pa je vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe, saj bi sodišče šele po izvedenih predlaganih dokazih lahko ocenilo, ali je imel obdolženec utemeljen razlog verjeti v resničnost trditev.
azil - ponovna prošnja - spremenjene okoliščine - obstoj istih okoliščin v času prvega odločanja - upravičeni razlog za zamolčanje okoliščin - odločba Ustavnega sodišča
Tožnika sta pri ponovni prošnji za azil navedla nov oziroma drug razlog, to je zaradi vere, vendar tega nista z ničemer niti obrazložila, niti pojasnila. Prav tako tudi nista navedla nobenih dogodkov oziroma okoliščin v zvezi s tem razlogom. Tožnika tudi nista razumno obrazložila, zakaj tega razloga verske narave nista navedla že v prvem azilnem postopku in tega ne pojasnjujeta niti v tožbi oziroma v pripravljalnem spisu. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno sklepala, da opustitev navedbe tega razloga v prvem azilnem postopku (različni veri obeh tožnikov) ni mogoče pripisati upravičenim razlogom na strani tožnikov, zato je pravilno upoštevala odločbo Ustavnega sodišča RS in tudi pravilno odločila na podlagi 41. člena ZAzil.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - uporaba Direktive
Če dejanje, ki ga navaja prosilec za azil, ne pomeni dejanja preganjanja v smislu Direktive sveta EU, je tožena stranka s tem, ko je njegovo prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno, pravilno uporabila določbo 2. alineje 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu.
Predpostavka za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 je tožba zoper odločbo, s katero je odločeno o kakšni pravici ali obveznosti. Če ta pogoj ni izpolnjen, tožnik ne more v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe zahtevati izdaje začasne odredbe po navedeni določbi ZUS-1.
ZKP člen 178, 178/4.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - načelo neposrednosti - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče
Če je pri zaslišanju priče sodelovala zagovornica, ki je priči postavila več vprašanj, tudi obsojenčeva pisna vprašanja, je bilo obsojenčevi pravici do obrambe zadoščeno, čeprav obsojenec pri zaslišanju priče ni bil prisoten.