Sodišče prve stopnje je odločilo mimo upničinega predloga za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah in izdalo sklep o izvršbi.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 1, 1. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 25, 27, 27/4.
prenehanje družbe - družbena pogodba - pravno nasledstvo - davčni postopek
1. Glede družbenikov družbe, ki je prenehala po določbi 1. odstavka 27. člena ZFPPod se v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZFPPod šteje, da so podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, to je, da so poplačane vse obveznosti družbe in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, so torej, glede njenega premoženja (aktive in pasive), pravni nasledniki družbe že po samem zakonu. 2. Okoliščina, da za zapadlo in neplačano davčno obveznost družbe namesto družbe, ki je prenehala obstajati, odgovarjajo njeni pravni nasledniki, terjatve iz naslova neplačanih davkov ni spremenila v kakšno drugo terjatev. Davčne obveznosti pa ne morejo biti predmet civilnopravnega spora, o katerem bi odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Način prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na pravico delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. V vsakem primeru, ko je delavec po prenehanju delovnega razmerja dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, mu mora delodajalec plačati ustrezno nadomestilo.
Tožniku se pri uveljavljanju pravice do predčasne pokojnine lahko upošteva le pokojninska doba, za katero je plačal prispevek. Delovna knjižica ne dokazuje plačila prispevkov tožnika v času, ko je bil obrtnik, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji določeni v TZ PZ in Pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SRS, št. 26/66) za priznanje sporne pokojninske dobe in vtoževane pravice do predčasne pokojnine.
ZZZVZ člen 10, 82, 83. ZPP člen 354, 3354/2, 354/2-13, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Eventualno nepravilna vključitev oz. vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 10. člena ZZVZZ zavarovancu ne more biti v škodo. Pristojna zdravniška komisija iz predsodnega postopka in sodišče prve stopnje bi morala tožničino zdravstveno stanje zaradi ugotovitve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ocenjevati po vsebini, čeprav je bila tožnica invalidka I. kategorije in ni bila aktivni zavarovanec, ki bi bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ker je tožnici delovno razmerje pri Salonit Anhovo prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov že 7.10.1995 in torej ne v zvezi z ZPPPAI, ki je bil sprejet šele koncem leta 1996, se tožnica ne more upokojiti na podlagi ZPPPAI.
Ker je bil program "gospodinjske storitve" eksperimentalni program, ke se je prvič pričel izvajati v šolskem letu 1991/92, eksperimentalni status programa gospodinjske storitve pa se je podaljšal še za vpis v šolsko leto 1997/98, je delodajalec s tožnico - učiteljico zakonito sklepal delovno razmerjo za določen čas, saj 6. alinea 17. člena ZDR določa, da se lahko delovno razmerje sklene za določen čas zaradi izvedbe novih programov.
Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je tožnica hodila na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagat razdeljevat malico, zapustitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 17, 17/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker je delodajalec celo z intervencijo policije dosegel, da je tožnica dne 1.3.1999 zapustila delovno mesto potem, ko se je že po preteku časa, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, vrnila na delo, ni mogoče šteti, da je tožnica tega dne nadaljevala z delom. Zato ni prišlo do spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ker je bil tožnik, ki je po poklicu ključavničar s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najprej razporejen na delovno mesto, na katerem se zahteva smer konditor, zatem pa na delovno mesto - smer prodajalec, razporeditvi nista bili zakoniti, čeprav se za obe delovni mesti, na kateri je bil razporejen, zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
Odpis parcele, ki je že bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, se dovoli brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na vrednost, ob predložitvi katerekoli (katastrske) listine, ki izkazuje, da je bila parcela pred uveljavitvijo ZZK oz. ZJC uporabljena za cesto.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršitelji - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - osnova za odmero - poročilo - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju sestaviti zapisnik in zapisnike o opravljenih izvršilnih dejanjih nato poslati sodišču skupaj s poročilom (54.člen in 56.člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ker je izvršiteljica poročilu priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da je od dolžnika prejela plačilo dolga v denarju, ni dokazala, da je opravila rubež gotovine, temveč le storitev prevzema gotovine od dolžnika, za kar ji gre plačilo po 4.alinei tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - stečaj - pravno nasledstvo
Gospodarska družba, ki preneha zaradi stečaja, nima pravnega naslednika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podana neodpravljiva ovira za nadaljevanje postopka, namreč, pomanjkanje sposobnosti biti stranka v tem gospodarskem sporu, in pravilno postopalo, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica
Kljub temu, da je vsebina upnikovega predloga za izvršbo z dne 30.03.2001 v skladu z 41. členom ZIZ, izpodbijani sklep o izvršbi "obsodilnega" dela nima. Zato iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, za katere terjatve je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dovolilo predlagano izvršbo.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij že 25.04.2000 izbrisan iz sodnega registra. S tem je izgubil lastnost pravne osebe in glede na določbe Zakona o pravdnem postopku ne more biti stranka postopka in tudi ne more za zastopanje pooblastiti odvetnika. Pooblastila z dne 05.03.2001 tako ni moč upoštevati. Zato je pritožba odvetnika T. K. nedovoljena.
ZGD člen 417, 417/1, 417, 417/1. ZFPPod člen 27, 27.
izvršba proti družbeniku - pritožba - prodaja
Ker ima vpis spremembe družbenika (zaradi prodaje poslovnega deleža) v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj, družbenika M.Z. in M.A. pa sta pritožbi proti sklepu o nadaljevanju izvršbe proti nekdanjim družbenikom izbrisane družbe priložila dokazila, iz katerih izhaja, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra, nista bila več družbenika družbe, je bilo treba njuni pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo glede njiju vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.