Prošnja pooblaščenca (odvetnika) za preložitev naroka, ker ima istega dne ob isti uri razpisan pred sodiščem drug narok, ni upravičen razlog za preložitev naroka v primeru, da odvetnik ni navajal niti izkazal, da mu je stranka prepovedala prenesti pooblastilo za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika.
V sporih majhne vrednosti velja načelo pisnosti izvedenih dejanj. Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati, kot vse dokaze predložiti v tožbi, tožena pa v odgovoru na tožbo. Nato lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Rok za vložitev te vloge je za vsako stranko 8 dni. V primeru, da vloži stranka vlogo z novimi dejstvi in dokazi po preteku roka ali ustno na naroku, se te njene navedbe ne upoštevajo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062033
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 311, 318, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javno priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje o obsegu javnih priobčitvenih fonogramov
V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu z določilom 4. odstavka 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek, pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko zahtevala v postopku pred sodiščem.
1. Po 84. členu ZTPDR lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bil po objavi oz. razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil kako drugače prekršen postopke za izbiro prijavljenih kandidatov, vloži ugovor v 15 dneh od dneva, ko je sprejel sklep o izbiri kandidata, nato pa lahko uveljavlja sodno varstvo. Če sodišče ugodi zahtevku prizadetega kandidata, lahko razveljavi sklep o izbiri, če je bila kršitev storjena samo pri izbiri, ali pa celoten postopek, če je prišlo do kršitve v zvezi z objavo oziroma razpisom. 2. Sodišče ne more samo nadomestiti izbire in naložiti delodajalcu, da mora s kandidatom skleniti delovno razmerje, razen tedaj, če bi imel tak kandidat prednostno pravico pri zaposlitvi (npr. invalid).
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 343, 343/2, 343/2-6, 332, 332/1, 343, 343/2, 343/2-6. ZOR člen 210, 210. ZSV člen 86.
regresni zahtevek - vračilo sredstev
Pravico do denarne pomoči po ZSV je mogoče pridobiti in tudi izgubiti le na podlagi posamičnega upravnega akta. Ker takšna odločba v predsodnem postopku ni bila izdana, v obravnavani zadevi ni pogojev za izdajo zamudne sodbe glede na 6. tč. 2. odst. 343. člena ZPP, saj ni mogoče šteti, da bi utemeljenost tožbenega zahtevka za vračilo prejetih zneskov izhajala iz dejstev, navedenih v tožbi oz. je zahtevek v nasprotju s dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka (pravnomočnimi odločbami o priznani pravici).
ZUP člen 247, 247. ZDSS člen 32, 32/1, 32/3, 32, 32/1, 32/3.
molk organa - tožba - socialni spor
Kadar je tožba zaradi molka organa v socialnem sporu vložena pred potekom roka za izdajo odločbe o pritožbi, tožnik pa ni ponovno zahteval izdaje odločbe v nadaljnem roku 7 dni po določbi 1. odst. 32. člena ZDSS, se takšna tožba v skladu z določbo 3. odst. 32. člena ZDSS zavrže kot preuranjena.
Če delodajalec ne izvrši pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno, da ima delavec pravico do izlačila zapadlih zneskov plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1.6.1992 pa do 22.4.1993, pomeni to samovoljno ravnanje, zato so tudi podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepoveduje odtujitev in obremenitev lastnih nepremičnin. Za samovoljo gre namreč tedaj, če si nekdo sam vzame pravico, za katero misli, da mu gre oz., če gre za očitno protipravno in nezakonito ravnanje oz., če gre za grobo kršitev predpisov, ni pa že vsaka nezakonita odločitev tudi že samovolja. Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe, iz katere pravzaprav izhaja tudi utemeljenost zahtevka v tem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik predlaga izdajo začasne odredbe, pomeni samovoljno ravnanje, pa čeprav ima upnik na podlagi izvršilnega naslova pravico predlagati prisilno izvršbo po zakonu o izvršbi in zavarovanju.
29. člen Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93 - 39/99) določa, da se štipendije izplačujejo za celo šolsko leto, razen v zaključnem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačujejo. V času trajanja absolventskega staža se izplačujejo štipendije do diplome, vendar ne dalj kot eno leto. Dejstvo, da je tožnik kot absolvent na Višji upravni šoli že prejemal štipendijo v absolventskem stažu, ne izključuje njegove pravice, da kot absolvent druge fakultete ponovno prejema štipendijo v času absolventskega staža.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZPIZ-92 člen 30, 30/1, 153.
telesna okvara - poškodba pri delu
Ker je na podlagi mnenja sodne izvedenke ugotovljeno, da je pri tožnici - zavarovanki podana 40 % telesna okvara, ki je izključna posledica poškodbe pri delu (poškodba s kropom, zaradi katere so nastale pozne posledice opekline - okvare venske cirkulacije in kronične razjede z vnetji), je zavarovanka upravičena do invalidnine po 153. členu ZPIZ-92.
Pogoji za priznanje poklicne bolezni kot vzroka invalidnosti so določeni v 32. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) ter v Samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni (Ur. l. SFRJ, št. 38/83). Iz ZPIZ izhaja (1. odst. 32. čl.), da mora biti za priznanje poklicne bolezni izkazan daljši neposredni vpliv delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu. Navedeni sporazum pa v 41. tč. še jasneje poudarja, da morajo biti pri paralizi živcev, če naj se ta prizna kot poklicno obolenje, izkazani tako dolgotrajni prisilni nefiziološki položaji telesa, kot tudi prenapenjanje. Torej sta tako prenapenjanje kot dolgotrajni prisilni nefiziološki položaji telesa določena kumulativno.
odpravnina - trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Delavec ni upravičen do odpravnine, ki bi mu šla kot trajno presežnemu delavcu, če mu je delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja dejansko (z uvrstitvijo na seznam delavcev, ki po pogodbi o prevzemu delavcev preidejo k drugemu delodajalcu) zagotovil zaposlitev pri drugem delodajalcu, do takšne zaposlitve pa ni prišlo zaradi ravnanja delavca.
Delavcu, kateremu je dolžan delodajalec povrniti odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače, davki, prispevki, regres, jubilejne nagrade), ne pripada tudi odškodnina za neizkoriščen letni dopust, če mu je bilo dosojeno nadomestilo plače za vse delovne dni v koledarskem letu.
Ker toženec, kot lastnik in edini družbenik, ni poskrbel za dokapitalizacijo d.o.o. v smislu določb ZGD, in je bila d.o.o. iz tega razloga likvidirana (izbrisana), so bili podani pogoji iz 6. odst. 580. člena ZGD za osebno odgovornost toženca za vtoževane terjatve do d.o.o., pri kateri je bila tožnica v letih 1994 in 1995 v delovnem razmerju.
Zakon o zaposlovanju tujcev ne določa, da mora za delavca, ki je tuj državljan, za delovno dovoljenje zaprositi delodajalec in tako tožena stranka ni bila dolžna skrbeti za to, da bi imel tožnik delovno razmerje podaljšano. Ker tožnik - tujec brez delovnega razmerja ne more biti zaposlen v slovenskem podjetju s sedežem v Sloveniji, mu je že po samem zakonu o zaposlovanju tujcev prenehalo delovno razmerje. Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS št. 33/92) ne določa, da tujcu v času bolniškega staleža zaradi poteka delovnega dovoljenja ne more prenehati delovno razmerje.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme
Veljavna zakonodaja ne omejuje oz. ne prepoveduje sklepanja večkratnega zaporednega delovnega razmerja za določen čas z istim delavcem, ob upoštevanju pogojev iz 17. člena ZDR. Ker tožnica v dokaznem postopku ni zatrjevala, da ni šlo za začasno povečan obseg dela in ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je začasno povečan obseg dela sploh sporen, in ker je bila po navedbah tožene stranke ta pogodba sklenjena ravno zaradi začasno povečanega obsega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnici ni uspelo dokazati nezakonitosti sporne pogodbe o zaposlitvi, zato je utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za priznanje tranformacije delovnega razmerja.
Če tožnik, ki je imel sklenjeno individualno pogodbo o delovnem razmerju, po kateri je bila plača določena iz fiksnega in variabilnega dela (stimulativni del), ni ugovarjal zoper nižjo plačo, ker mu delodajalec zaradi nedoseganja razvojnih ciljev ni izplačal stimulativnega dela, ni upravičen kasneje zahtevati plače do polnega zneska, ki bi mu šla na podlagi sklenjene individualne pogodbe.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 35, 59, 59/2, 91.
delavec - stroški
Organizacija delovnega časa umetniških delavcev ne zahteva njihove vsakodnevne prisotnosti pri toženi stranki, ob upoštevanju Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94 in 39/98), po katerem je delovni čas teh delavcev sestavljen iz dejanskega delovnega časa in časa za osebno pripravo, med katerim je delavec doma, je tožnik upravičen do povračila stroškov prehrane za vse dneve, ko je bil na delu tako v smislu dejanskega delovnega časa, kot v smislu časa za osebno pripravo.
ZDR člen 36d, 36e, 36d/3, 36d, 36e, 36d/3. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid III. kategorije
Delavec, invalid III. kategorije invalidnosti, je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca, vendar mu kot trajno presežnemu delavcu ne more prenehati delovno razmerje. Zato lahko delodajalec trajno presežnemu delavcu - invalidu odredi čakanje na delo, dokler se mu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, v skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR, s pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti.
ZST člen 13, 13. ZDR člen 4, 4/2, 112. ZTPDR člen 59, 59/2, 59, 59/2. SKPG člen 21.
delodajalec - pooblastila
Pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi se pooblastilo za odločanje o disciplinski odgovornosti delavcev ne more prenesti na poslovodnega delavca. Taka izjema je predvidena le za delodajalce, ki imajo zaposlenih manj kot 50 delavcev. Ker bi morala o disciplinski odgovornosti delavca odločati disciplinska komisija, saj je bilo v času odločanja pri toženi stranki zaposlenih več kot 50 delavcev, odločal pa je direktor tožene stranke, je sklep o disciplinski odgovornosti delavca nezakonit.
ZODPM člen 2, 12, 22, 26, 27, 2, 12, 22, 26, 27. ZPP člen 353, 353.
razporeditev - sklep
Predpisi o delovnih razmerjih ne določajo, da je v primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto potrebno naprej odpraviti ali razveljaviti sklep ali odločbo o predhodni razporeditvi in šele nato delavcu izdati drugega o novi razporeditvi. Delavci se med trajanjem delovnega razmerja razporejajo na drugo delovno mesto z novim sklepom ali odločbo in ko postane ta dokončna, prejšnja ne velja več.