delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme
Veljavna zakonodaja ne omejuje oz. ne prepoveduje sklepanja večkratnega zaporednega delovnega razmerja za določen čas z istim delavcem, ob upoštevanju pogojev iz 17. člena ZDR. Ker tožnica v dokaznem postopku ni zatrjevala, da ni šlo za začasno povečan obseg dela in ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je začasno povečan obseg dela sploh sporen, in ker je bila po navedbah tožene stranke ta pogodba sklenjena ravno zaradi začasno povečanega obsega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnici ni uspelo dokazati nezakonitosti sporne pogodbe o zaposlitvi, zato je utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za priznanje tranformacije delovnega razmerja.
odpravnina - trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Delavec ni upravičen do odpravnine, ki bi mu šla kot trajno presežnemu delavcu, če mu je delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja dejansko (z uvrstitvijo na seznam delavcev, ki po pogodbi o prevzemu delavcev preidejo k drugemu delodajalcu) zagotovil zaposlitev pri drugem delodajalcu, do takšne zaposlitve pa ni prišlo zaradi ravnanja delavca.
Zakon o zaposlovanju tujcev ne določa, da mora za delavca, ki je tuj državljan, za delovno dovoljenje zaprositi delodajalec in tako tožena stranka ni bila dolžna skrbeti za to, da bi imel tožnik delovno razmerje podaljšano. Ker tožnik - tujec brez delovnega razmerja ne more biti zaposlen v slovenskem podjetju s sedežem v Sloveniji, mu je že po samem zakonu o zaposlovanju tujcev prenehalo delovno razmerje. Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS št. 33/92) ne določa, da tujcu v času bolniškega staleža zaradi poteka delovnega dovoljenja ne more prenehati delovno razmerje.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 55, 55/1, 55/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Po uradni dolžnosti je treba paziti na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1.odstavka 55.člena ZIZ. Če se otrok po polnoletnosti redno ne šola, izvršilni naslov ugasne.
ZZZDR člen 79, 132, 132/5, 79, 132, 132/5. ZPP člen 409, 409/1, 409/2, 409, 409/1, 409/2.
razmerja med starši in otroci - umik tožbe - zvišanje preživnine
1. Kadar otrok, ki je dopolnil 15 let, izjavi, da sam prevzema pravdo, zakoniti zastopnik več ne more opravljati dejanj v postopku. 2. Ker so po 79. členu ZZZDR za določitev višine prispevka za preživljanje otrok bistvenega pomena možnosti vsakega od staršev in otrokove potrebe, mora sodišče pri odločanju o zahtevku po 132. členu ZPP (t.j. na zvišanje preživnine) natančno proučiti, kako so se spremenile okoliščine v zvezi z obemi od teh elementov.
ZOR člen 18, 18/2, 620, 759, 759/1, 18, 18/2, 620, 759, 759/1. SZ člen 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2, 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2.
pogodba o naročilu - razmerje - potrebni stroški - stroški - upravnik
Upravnik, ki je svojem imenu in za račun etažnih lastnikov sklenil pogodbo o obnovi fasade večstanovanjske hiše, je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi s sklenjenimi pogodbami (1. odst. 759. čl. ZOR).
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala. Arbitražni dogovor velja le za stranki oz. stranke pogodbe o arbitraži. V obravnavani zadevi predstavlja takšno pogodbo določilo 9. člena pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je sklenila tožeča stranka z enajstimi stanovalci, med katerimi toženka ni navedena. zato ni mogoče šteti, da bi pogodba o arbitraži zanjo veljala.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje razlika med posojenim zneskom in zneskom, ki ga mora toženec vrniti (3.545,00 DEM), ne gre zgolj in samo na račun obresti, ampak so v tej razliki zajeti tako obe premiji za življensko in dodatno nezgodno zavarovanje kot tudi obresti. V znesku 196,00 DEM predstavljajo obresti znesek 39,99 DEM (kar pomeni, da obresti skupaj znašajo 2.399,40 DEM), iz česar izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te obresti niso oderuške.
Namen razlage spornega arbitražnega dogovora je umestitev spornega dogovora o arbitraži v današnjo situacijo. Opustitev takšne razlage sporne arbitražne klavzule bi namreč lahko imela za posledico odklonitev pravice do sodnega varstva ob sicer neodgovorjenem vprašanju vsebinskega okvira te klavzule. Morebiti arbitraža z identičnim imenom, kot je dogovorjena, še obstoji. Toda, tudi če je tako, ne gre več za identični organ, kot je bil opredeljen v spornem arbitražnem dogovoru. Tako se izkaže, da sporni arbitražni ugovor ne more imeti učinka, ki ga želi tožena stranka. Takšnega učinka ne more imeti, ker je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve dogovora (prim. 137. čl. ZOR).
Dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili sami v času pred narokom pred sodiščem, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je ob času odločanja postal sporen. V takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
začasna odredba - zavarovanje - denacionalizacija - vrnitev v naravi
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki ga je to imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe, nastale v vrednosti predmeta premoženja, nimajo vpliva na velikost in obseg odgovornosti.
Oddaja terase v najem ni posel rednega upravljanja kot to meni pritožba, temveč posel, ki okvir rednega upravljanja presega (četrti odstavek 15. člena ZTLR). Za tak posel je torej potrebno soglasje vseh solastnikov.
Po določbi 569. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora zakupodajalec izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami. Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena. Ker sta stranki že v zakupni pogodbi dogovorili, da je stružnica brez določenih delov, je šteti, da je bila stružnica v dobrem stanju.
Pri kaznivem dejanju pranja denarja po določbi 252. člena KZ/94 organizirane trgovine z mamili kot predhodno kaznivo dejanje ne predstavljajo le ravnanja iz II. odstavka 196. člena KZ, ampak tudi ravnanja, ki jih opredeljuje I. odstavek 196. člena KZ. Tudi pri ravnanjih, ki v objektivnem smislu pomenijo znake kaznivega dejanja po I. odstavku 196. člena KZ, pa je potrebno pri presoji, ali gre za organizirano trgovino z mamili, upoštevati kriterij, da posamična dejanja sodijo v okvir širše dejavnosti in trgovanja z mamili na organiziran način. Predhodno kaznivo dejanje mora biti takšno, da so iz njega razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da je storilec pral denar, ki iz tega dejanja izvira. Le posest denarja pri storilcu, za katero pa ni ugotovljeno, da je predhodno dejanje storjeno tako, da iz njega izvira prav ta umazan denar, ki ga storilec poseduje, pa ni dovolj za sklep o izvoru denarja iz predhodnega kaznivega dejanja.
Jasno je, da okopani del vinograda ne more biti hkrati še del kolovozne poti oziroma obratno. Hkratni obliki uporabe tega dela nepremičnine se torej izključujeta. Tisti, ki s svojim dejanjem skuša vsiliti od dosedanjega načina uporabe drugačen način, moti dosedanjo dejanskost oblasti nad stvarjo. Posestno varstvo ima tisti, ki dokaže, da je v taknem ekonomskem razmerju do stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Med pravdnima strankama niti ni bilo sporno, da je obravnavani del nepremičnine del okopanega tožničinega vinograda. Po tem delu je bilo voženo, zato je bila tožnica motena v svoji posesti.