izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - manjšinski delničar - izključitev družbenika iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic - predlog za vpis pripojitve - posledice vključitve z večinskim sklepom - primerna odpravnina - pravni interes manjšinskih delničarjev - registrska zapora - predrtje registrske zapore - iztisnitev manjšinskih delničarjev
V 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku.
Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo že omenjenih določb ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – utemeljen razlog
Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pisarniški referent, ker ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti na tem delovnem mestu, v zvezi s čim je bil tudi predhodno pisno opozorjen. Neizvrševanje pogodbenih obveznosti in upiranje izvajanju nalog po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ter vztrajanje pri izvajanju nalog po predhodno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (ki ni več veljala) predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 232, 241, 241/1.
začasna zadržanost z dela – zdravniška komisija – osebni zdravnik
Drugače kot osebni zdravnik lahko zdravstvena komisija določi datum začasne zadržanosti z dela tudi za nazaj – od tedaj, ko je začasna zadržanost z dela nastopila.
Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic se lahko izvede v breme bilančnega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene (2. alineja 3. odst. 381. člena ZGD-1). V 23. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, je predpisano posebno pravilo za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic. Po slednjem pravilu je treba poleg listin iz 1. odst. 22. člena te uredbe priložiti predlogu tudi bilanco stanja, iz katere so razvidni viri za pridobitev delnic zaradi njihovega umika.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela – transformacija
Trajna potreba po tožnikovem delu je obstajala že ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi, kar je razvidno iz dejstev, da je bil pri toženi stranki zaposlen več kot pet let, da je ves čas opravljal delo na istem delovnem mestu in da je pred sklenitvijo prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas tri leta delo opravljal za pravnega prednika tožene stranke za istega naročnika.
ZPIZ-1 člen 156, 156/5, 391, 446. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2. ZPIZ člen 93, 96, 129, 133, 171.
datum nastanka invalidnosti – priznanje pravic na podlagi invalidnosti
Čeprav je bila tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja vložena že v času veljavnosti ZPIZ-1 (določbe o pravicah iz invalidskega zavarovanja so začele veljati 1. 1. 2003), pravno podlago za odločitev o njegovih pravicah predstavljajo določbe prej veljavnega ZPIZ, ker so veljale na dan nastanka tožnikove invalidnosti (20. 12. 2002).
izvršljivost notarskega zapisa - izvršilno sredstvo - prosta izbira izvršilnega sredstva
Na podlagi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, pri čemer se zapadlost dokazuje na z zakonom predpisan način (20. a člen ZIZ). Pogoj izvršljivosti določa tudi Zakon o notariatu (Ur. l. RS, št. 13/94 s spremembami), ki v 4. členu določa, da je lahko notarski zapis izvršilni naslov za obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Iz predloženega notarskega zapisa po presoji sodišča druge stopnje izhaja, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo tega akta (glej točko petič posojilne pogodbe), kar pomeni, da je v primeru neplačila pristal na neposredno izvršbo celotne svoje obveznosti, ki jo ima do upnika. Navedeno pomeni, da lahko upnik na njegovi podlagi zahteva prisilno izvršitev v njem določene terjatve, pri čemer lahko v okviru z zakonom določenih izvršilnih sredstev le ta prosto izbira (glej 30. člen ZIZ).
ZZK-1 člen 86, 88, 86, 88. ZUE člen 13, 13/4, 13, 13/4.
zaznamba sklepa o izvršbi - pretvorba tolarjev v eure
Dovoljena je izvršba zaradi izterjave terjatve upnika M.P. v višini 2.200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.1999 dalje, za pravdne stroške v znesku 189.970,00 SIT ter za izvršilne stroške v znesku 269 EUR. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče oba tolarska zneska moralo pretvoriti v eure, saj 4. odst. 13. člena Zakona o uvedbi eura sodiščem nalaga, da po uradni dolžnosti preračunajo zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro, v vseh postopkih, ki jih vodijo.
očitna pisna pomota - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Kakšna je bila v obravnavanem primeru vsebinska odločitev sodišča, očitno ni sporno niti za stranki, niti za izvršilno sodišče. Parcelna številka je imela v izreku odločbe pomen zgolj v formalni opredelitvi lokacije, na kateri je prišlo do postavitve žičnate ograje na betonskih drogovih, zato je bila sodba izvršljiva ne glede na pisno napako pri eni od parcelnih številk, ki le natančneje opredeljujejo zemljišče, na katerem je prišlo do toženčevega posega.
nepravdni postopek ureditve meje - stroški postopka - skupni stroški
Predlagateljica postopka se s tako pokazanim potekom meje ni strinjala, zato jo je geodetska uprava napotila k sprožitvi sodnega postopka, v katerem pa predlagateljica ni zatrjevala kakšnih konkretnih razlogov, s katerimi bi utemeljevala svojo lastninsko pravico na spornem mejnem svetu. Niso se tudi izkazale za resnične navedbe predlagateljice, da naj bi nasprotna udeleženka premaknila mejnike v svojo korist. Skupni stroški postopka bremenijo v celoti le predlagateljico postopka, ki je nastanek stroškov povzročila.
Plačilo sodne takse za tožbo ni procesna predpostavka v primeru, če tožeča stranka izpolni pogoj za oprostitev plačila sodnih taks. Oprostitev pa je lahko tudi delna. Podvrsta delne oprostitve plačila sodnih taks je tudi obročno plačilo sodne takse.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo – zavrnilna sodba – dejstvo v nasprotju z dokazi
Zamudna sodba temelji na domnevi, da je toženec s svojo pasivnostjo (ker na tožbo ni odgovoril) priznal dejanske navedbe tožeče stranke. Takšno domnevo pa je mogoče graditi le na predpostavki, da tudi dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Če takšno nasprotje obstaja, domneva o toženčevem priznanju tožnikovih trditev ne bi bila upravičena in razumna. Če je tožba sklepčna in obstaja takšno nasprotje, bo to tožniku v škodo, saj sodišče zamudne sodbe ne sme izdati in nadaljuje postopek po opravljeni glavni obravnavi ter odloči o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo. Pri nesklepčni tožbi pa je navedeno nasprotje tožniku v korist in bo ovira za izdajo zavrnilne zamudne sodbe, če se to nasprotje nanaša na dejstvo, ki dela tožbo nesklepčno.
ZOR člen 25, 25/3, 70, 70/1, 90, 997, 998, 25, 25/3, 70, 70/1, 90, 997, 998.
poroštvo - pooblastilo za sklenitev poroštvene pogodbe - oblika pooblastila - učinek ugotovljene terjatve v stečaju
ZOR je v 90. členu (v zvezi s 998. členom ZOR) predpisal posebno obliko za pooblastilo (med drugim tudi) za primer, ko pooblaščenec izjavi voljo za zastopanega, s katero naj bi prevzel zanj poroštveno obveznost. Utemeljitev takšne določbe zakona je v prepričanju, da se utegne izjaloviti namen zakona, ki je za nastanek določene obveznosti (v obravnavanem primeru poroštva - 998. člen ZOR) predpisal kakšno obliko, če zadostuje, da izda stranka - zastopani le ustno pooblastilo. Ustno pooblastilo zato ne more imeti pravnega učinka (1. odstavek 70. člena v zvezi s 3. odstavkom 25. člena ZOR).
ZOR člen 154, 158, 192, 200, 376, 377, 154, 158, 192, 200, 376, 377.
odškodninska terjatev - zastaranje - odškodnina za negmotno škodo
Kazenski postopek zoper povzročitelja škode pretrga tek zastaralnega roka, zato odškodninski zahtevek v času teka kazenskega postopka ne more zastarati.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko stanje predlagatelja v času vložitve predloga – vložitev predloga pred nastankom taksne obveznosti
Ni mogoče soglašati s stališčem, da na podlagi premoženjskega stanja v času vložitve predloga za taksno oprostitev ni mogoče odločati o oprostitvi plačila tistih obveznosti, ki bodo v tem postopku za tožečo stranko morebiti še nastale. Opore v veljavnih določbah ZPP oz. ZST za takšen zaključek ni najti oz. ni mogoče sprejeti stališča, da je treba predlog za taksno oprostitev, ki je vložen predno je nastala taksna obveznost, zavrniti zaradi preuranjenosti.
Banka ne more proti upravičencu iz garancije uveljavljati ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti (1. odst. 1087. čl. ZOR); vendar pa upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice (3. odst. 1087. čl. ZOR). Glede na to ne drži pritožbena trditev, da tožeča stranka ne more od tožene stranke uveljavljati dajatvenega zahtevka in da tožeča stranka nima primernega sredstva (mimo ugotovitvene tožbe), da bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - resen in utemeljen razlog
Ker je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da je delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi zaradi organizacijskih sprememb v poslovnem procesu družbe postalo nepotrebno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.