ustavitev izvršbe - nadaljevanje postopka - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbeniki
Režim, ki je uveljavljen za pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZFPPIPP, ureja 496. čl. navedenega zakona.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - resen in utemeljen razlog
Ker je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da je delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi zaradi organizacijskih sprememb v poslovnem procesu družbe postalo nepotrebno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – provizija
Glede na sistem obračunavanja plače pri toženi stranki provizija ni znesek, ki gre neposredno v plačilo zavarovalnemu zastopniku, ampak je osnova za obračun stimulacije oziroma delovne uspešnosti. Ker je tožnica na podlagi obračunane osnovne plače prejela osnovno plačo in v primeru preseganja plana tudi stimulacijo oziroma del plače iz naslova delovne uspešnosti, njen tožbeni zahtevek za plačilo celotne provizije poleg izplačane plače ni utemeljen.
zavod – direktor – razrešitev – vrnitev na funkcijo
Pri razrešitvi s funkcije direktorja zavoda gre za enostranski akt delodajalca. Ker ZZ ne daje podlage za sklepanje, da lahko v primeru nezakonitosti razrešitve sodišče direktorja zavoda vrne na funkcijo in ker bi s tem sodišče poseglo v pristojnost ustanovitelja, da imenuje direktorja, je lahko utemeljen le tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepov o razrešitvi, ne pa tudi tožbeni zahtevek za vrnitev tožnice na funkcijo direktorice tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007543
ZPP člen 477. ZZVZZ člen 65, 65/1, 63, 63/2. OZ člen 623, 623/2.
arbitraža - arbitražna odločba – javno zbiranje ponudb – vabilo k licitaciji za sklenitev pogodbe – neizbrani ponudnik
Arbitraže, ki je odločala o izbiri izvajalca prevozov za leto 2004 in za leto 2005, ni mogoče šteti kot arbitražo v smislu ZPP. Na takšen zaključek tudi ne more vplivati dejstvo, da je po Pravilih za delo arbitraže določena subsidiarna uporaba ZPP.
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe. V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki povrnitve stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj).
Ker je podlaga izdanega računa obveznost iz pravnomočne upravne odločbe, v kateri so določeni stroški, ki so nastali v upravnem postopku, je tudi za izvršbo teh stroškov pristojen upravni organ na podlagi citirane upravne odločbe in ne sodišče na podlagi izdanega računa.
Od tožnika se upravičeno zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika, saj gre za posle iz njegove poklicne dejavnosti, pri katerih pa kljub realni možnosti, da bi od osebe, s katero jih je sklepal, zahteval predložitev dokazila o upravičenosti zastopanja družbe, tega ni storil. Zaradi premalo skrbnega ravnanja se tako ne more sklicevati na publicitetne učinke in zaupanje v sodnem registru navedeno stanje iz 8. čl. ZSReg in mora sam trpeti posledice svojega malomarnega ravnanja.
načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - pobot
Ker je izvršilno sodišče delno zavrnilo dolžnikov ugovor na podlagi relevantnih dejstev, ki jih je upnik navedel v odgovoru na ugovor, je dolžniku s tem, ko mu tega odgovora ni vročilo, odvzelo možnost, da se o navedenih dejstvih izjavi.
Dodelitev otroka v varstvo in vzgojo materi za očeta ne pomeni izgubo roditeljske pravice. Preiskovalno načelo strank ne razbremenjuje dolžnosti zbiranja procesnega gradiva in jim ne onemogoča zatrjevanja dejstev in podaje dokaznih predlogov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi naklepoma oziroma iz hude malomarnosti zagrešenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnal je v nasprotju z 31., 32. in 35. členom ZDR, ki določajo obveznosti delavca, ker je neopravičeno izostajal z dela, ker je pošiljal informacije zunanjim institucijah mimo predpisanega postopka, v nasprotju z navodili in izrecnimi prepovedmi ter ker je uporabljal službeni telefon v nasprotju z njegovim namenom.
Tožnik je s predložitvijo ponarejenega spričevala dosegel, da ga je tožena stranka obravnavala kot delavca s V. stopnjo izobrazbe ter z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca za nedoločen čas. Ob preverjanju verodostojnosti dokazil o izobrazbi je ugotovila, da tožnik zahtevane V. stopnje izobrazbe nima. Iz tega razloga mu je utemeljeno podala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ker zaradi neustrezne izobrazbe ni izpolnjeval posebnega pogoja za delo na obrambnem področju.
Šele v primeru, če bi bila za toženo stranko sporna aktivna legitimacija tožeče stranke, bi jo bila dolžna tožeča stranka zatrjevati in dokazati bodisi s pooblastili lastnikov za izterjavo obratovalnih stroškov bodisi z dokazili o plačilu stroškov oziroma lastnih sredstev, če teh pooblastil ne bi imela.
URS člen 22. ZZSV člen 1, 2, 3, 4a, 5. ZPIZ-1 člen 6, 249, 276. ZPIZVZ člen 6, 7.
dodatek k starostni pokojnini – odmera dodatka – načelo zakonitosti
Toženec je tožniku, ki je državljan Slovenije in prejema starostno pokojnino na Hrvaškem od 1. 10. 1998 dalje, dodatek k starostni pokojnini pravilno odmeril glede na dopolnjenih 40 let pokojninske dobe v višini 85 % od najnižje pokojninske osnove, kar je kasneje uzakonil 4. a člen ZZSV. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu dodatek kot bivšemu vojaškemu zavarovancu odmeri po določbah ZPIZVZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, sodišče ne ugotavlja, ali je podana kazenska odgovornost delavca, ampak le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja.
Če je čas veljavnosti pogodbe o najemu poslovnih prostorov omejen in s tem določen, ga po nobeni logični razlagi določbe o enoletnem odpovednem roku ni mogoče kvalificirati istočasno za neomejenega in nedoločenega.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - manj verjetna pravica - domneva o enakih deležih zakoncev
Sodišče prve stopnje je izhajalo zgolj iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, pri tem pa je spregledalo, da je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik tega stanovanja. Za lastnika nepremičnine se na podlagi 1. odst. 11. čl. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je pravica predlagateljice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju manj verjetna.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je predstavljala pogodbo o delu, tako da je bila dolžna tožena stranka plačati svoje obveznosti po pogodbi le za čas, ko se je pogodba dejansko izvajala, to je do tedaj, ko je tožnik sklenil pogodbo o delu z drugim športnim klubom.