prekinitev postopka - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - manj verjetna pravica - domneva o enakih deležih zakoncev
Sodišče prve stopnje je izhajalo zgolj iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, pri tem pa je spregledalo, da je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik tega stanovanja. Za lastnika nepremičnine se na podlagi 1. odst. 11. čl. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je pravica predlagateljice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju manj verjetna.
ZDR člen 38, 38/1. URS člen 49. OZ člen 131, 131/1.
konkurenčna klavzula - odškodnina
Za uveljavljanje škode, ki naj bi bila povzročena s kršitvijo konkurenčne klavzule, ni dovolj le pavšalno navajanje zakonskih razlogov iz 38. člena ZDR, temveč morajo biti le ti vsebinsko napolnjeni. „Tehnična, proizvodna in poslovna znanja“ so splošen pojem, tega pa mora vsebinsko in v vsakem primeru posebej konkretizirati posamezen delodajalec, ki ščiti ta znanja, ker jih šteje za svojo lastnino in so nanj tudi vezana. Znanje in izkušnje, ki jih delavec pridobi z delom pri delodajalcu niso „last delodajalca“, temveč „last delavca“, zato uporaba teh znanj in delovnih izkušenj pri drugem delodajalcu ne predstavlja kršitve konkurenčne klavzule. Do kršitve bi prišlo le v primeru izrabljanja nekih konkretnih znanj, ki so nedvomno lastnina delodajalca. Ker v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med tožečo stranko in toženo stranko, ni bilo konkretizirano, katera so tehnična, tehnološka in poslovna znanja, ki bi jih delavec pridobival v zvezi z delom in ki so za tožečo stranko takšnega pomena, da jih varuje s konkurenčno klavzulo, niti to ni bilo konkretizirano tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule neutemeljen.
izvršilni naslov - izvršljivost - paricijski rok - vročitev ugovora - domneva resničnosti
Domneva, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, se nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi na uporabo materialnega prava in pravna vprašanja.
Za izvršitev pravdnih stroškov, nastalih v postopku zardi motenja posesti, ni razlogov za predčasno izvršitev, to je pred potekom paricijskega roka.
Cestno prometno signalizacijo na edinem nivojskem križanju ceste z železnico na njenem območju bi po ZVZP morala vzdrževati tožena stranka. Toda tožena stranka tudi v pritožbi sama navaja, da ni niti postavila (očitno meni prometno signalizacijo - zapornice) niti odredila vzdrževanja cestne signalizacije. To pomeni, da za vzdrževanje te signalizacije, čeprav je bila to njena zakonska dolžnost, ni poskrbela. Čim pa je tako, je tožeča stranka kot strokovno usposobljena za tovrstno delo, torej vzdrževanje cestnih signalno varnostnih naprav na nivojskem prehodu v letu 2001 in 2002 imela podlago v določbah 220. člena in 3. odstavka 226. člena ZOR oziroma v 199. členu in 3. odstavku 204. člena OZ o poslovodstvu brez naročila.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – nepremoženjska škoda
Okoliščina, da naj bi tožnica ponujene nastope v tujini odklonila, ker je predvidevala, da bo imela dovolj nastopov pri toženi stranki, ne pomeni, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožnici zaradi odklonitve nastala.
stari ZDR – zavarovalni zastopnik – plača – provizija
Ob ugotovitvi, da je tožnica iz naslova plačila za opravljeno delo prejela vse, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in kar je izhajalo iz pri toženi stranki uveljavljenega sistema plačevanja zavarovalnih zastopnikov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno preverjati pravilnosti izračuna o domnevnem prikrajšanju, ki je temeljil na zmotnem pravnem stališču, da je tožnica poleg prejetega plačila upravičena do celotne provizije glede na opravljeni promet.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 12, 249 , 263, 273, 273/2, 274, 397, 397/1, 397/3. ZZZPB člen 66, 66/1, 66/1-4, 70, 70/1, 70/1-2, 70/1-4, 70/1-9. ZMEPIZ člen 29, 29/1, 29/1-1, 57, 57/1, 57/1-2. ZPIZ člen 123, 123/2, 188, 188/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (1999) člen 8, 19. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (2002) člen 7.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – ustavitev izplačevanja
Prekinitev ali ustavitev izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, priznanega s pravnomočno odločbo, zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje (nejavljanje zavodu za zaposlovanje oziroma izbris iz evidence brezposelnih oseb) v primeru, ko ne gre za odločitev z izrednimi pravnimi sredstvi, lahko učinkuje le za naprej, od izdaje odločbe dalje, ne pa za nazaj, vse od izbrisa iz evidence brezposelnih oseb.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je predstavljala pogodbo o delu, tako da je bila dolžna tožena stranka plačati svoje obveznosti po pogodbi le za čas, ko se je pogodba dejansko izvajala, to je do tedaj, ko je tožnik sklenil pogodbo o delu z drugim športnim klubom.
ZPIZ člen 202, 202/3, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 156, 156/1, 191, 191/1, 191/1, 191, 156/1, 156.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Ker tožnica ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine za določeno obdobje ni imela poravnanih prispevkov iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji tega obdobja do plačila dolgovanih prispevkov ni mogoče šteti v zavarovalno dobo. Šele z naknadnim plačilom prispevkov so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki tožnici pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa tudi za nazaj.
Šele v primeru, če bi bila za toženo stranko sporna aktivna legitimacija tožeče stranke, bi jo bila dolžna tožeča stranka zatrjevati in dokazati bodisi s pooblastili lastnikov za izterjavo obratovalnih stroškov bodisi z dokazili o plačilu stroškov oziroma lastnih sredstev, če teh pooblastil ne bi imela.
URS člen 22. ZZSV člen 1, 2, 3, 4a, 5. ZPIZ-1 člen 6, 249, 276. ZPIZVZ člen 6, 7.
dodatek k starostni pokojnini – odmera dodatka – načelo zakonitosti
Toženec je tožniku, ki je državljan Slovenije in prejema starostno pokojnino na Hrvaškem od 1. 10. 1998 dalje, dodatek k starostni pokojnini pravilno odmeril glede na dopolnjenih 40 let pokojninske dobe v višini 85 % od najnižje pokojninske osnove, kar je kasneje uzakonil 4. a člen ZZSV. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu dodatek kot bivšemu vojaškemu zavarovancu odmeri po določbah ZPIZVZ.
Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB upoštevajo prejeti oziroma izplačani zneski nadomestil. Le v primeru, ko gre za začasna nadomestila (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela), se za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
ZOR člen 11, 12, 99, 100, 143, 813, 816. ZPP člen 212, 286.
pogodba o posredovanju – adhezijska pogodba – razlaga pogodb – preklic – načelo vestnosti in poštenja – izjavno breme
Pravilno je izhodišče, da je bilo bistvo pri pogodbi o posredovanju, da posrednik pridobi plačilo, ko je pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena in določbe v pogodbi (adhezijski), ki vanj posegajo, zahtevajo strogo razlago v smislu 143. člena ZOR. Glede določb o trajanju pogodbe „za nedoločen čas“ je mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da so stroge, posebej, če se upošteva, da v pogodbi ni izrecno navedeno to, kar gre naročniku po zakonu, in sicer da lahko pogodbo kadarkoli prekliče, tudi ni navedeno, kako to lahko stori (po 816. členu ZOR je namreč naročitelj lahko preklical naročilo za posredovanje, kadarkoli je hotel, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem). Presoja, da so določbe pogodbe, da v primeru, če ne pride do sklenitve pogodbe, lahko posrednik od naročnika zahteva 5% (2,5 kratna provizija za prodajo) provizijo oz. posredovalnino, prestroge, nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (11. člen), je pravilna. Ne gre za pogodbeno kazen kot izpostavlja pritožba, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjene 2,5 kratne provizije oz. kot je to v pogodbi zapisala tožeča stranka, posredovalnine.
Veljavnost oporoke je lahko sporna tako iz formalnih kot iz materialnih razlogov. Glede formalnih razlogov je oporoka strogo formalen akt. Če torej ni napravljen v predpisani obliki, se lahko zgodi bodisi, da ne obstoji, bodisi je zaradi formalnih razlogov oporoka izpodbojna. Tako je treba razlikovati med neobstoječo in obstoječo, a formalno pomanjkljivo, hibno oporoko. Zakon o dedovanju (ZD) v 76. čl. govori o napakah v obliki, in ima neupoštevanje obličnostnih zahtev za posledico le lažjo stopnjo neveljavnosti, to je izpodbojnost. To pomeni, da se neveljavnost oporoke upošteva samo, če to kdo uveljavlja in sodišče tega po uradni dolžnosti ne presoja.
odškodninska terjatev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zaključeno zdravljenje - pravni standard - pristanek oškodovanca na medicinske posege
Tožnik je pojasnil pri zaslišanju, da je želel po opravljenem pripravništvu dokončati prvi letnik in zato se ni odločil takoj za odvzem ploščice, temveč šele naslednje leto. Začetek teka zastaralnega roka za vložitev odškodninske tožbe pa ne more biti odvisen od volje in pristanka oškodovanca na medicinske posege. Prav ta okoliščina potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnikovih telesnih poškodb v prvi fazi zaključeno že aprila 1994 in je tedaj pričel teči zastaralni rok za vse tiste oblike negmotne škode, ki so tožniku nastale do tedaj, ker so bile v tedanjem obsegu stabilizirane.
Zgolj dejstvo, da je med nepremičninama, last pravdnih strank, še ena parcela, ne pomeni samo po sebi, da tožnik nima služnosti po parceli tožencev. Odločilno je le vprašanje, ali tožnik (kot lastnik gospodujoče nepremičnine) dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice in prav to je tožnik v tožbi zatrjeval.
sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek - upravičena odsotnost z naroka - razlog za preložitev glavne obravnave
Navedba obrambe, da obdolženi ni pristopil na glavno obravnavo, ker se nahaja na Kosovu in zaradi bolezni ni mogel priti, ne predstavlja upravičene odsotnosti oz. razlogov za preložitev obravnave, ker je sodišče pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 422. čl. ZKP, saj je bil obdolženec že zaslišan, njegova navzočnost pa ni bila nujna. Obstoj slednjega pogoja - nujnosti, pa pritožnik ni izpodbijal.