motenje posesti - zadnje stanje posesti - prepoved nadaljnjega motenja - dokazni sklep
Pritožba gradi na napačnem stališču, da zgolj dejstvo, da poteka nepravdni postopek ureditve meje, pomeni, da je posest sporna in da zato ni možno varstvo take posesti.
34. člen SPZ določa, da z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi tudi prepoved nadaljnjega motenja posesti. Iz izreka izpodbijanega sklepa jasno izhaja, v čem je bilo motenje, zato je izrek glede podobnega ravnanja določljiv in ne presega okvirjev sodnega varstva pred motenjem posesti.
sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek - upravičena odsotnost z naroka - razlog za preložitev glavne obravnave
Navedba obrambe, da obdolženi ni pristopil na glavno obravnavo, ker se nahaja na Kosovu in zaradi bolezni ni mogel priti, ne predstavlja upravičene odsotnosti oz. razlogov za preložitev obravnave, ker je sodišče pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 422. čl. ZKP, saj je bil obdolženec že zaslišan, njegova navzočnost pa ni bila nujna. Obstoj slednjega pogoja - nujnosti, pa pritožnik ni izpodbijal.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.
nagrada izvedencu - povrnitev stroškov izvedenskega dela
Stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Iz izvedenčevega stroškovnika na list. št. 46 spisa je razvidno, da je izvedenec predlagal prav povračilo takšnih materialnih stroškov, ki jih je imel z izdelavo elaborata in v ta namen priložil tarifni del cenika za izvajanje geodetskih storitev Geodetske uprave Republike Slovenije.
Po določilu 2. odst. 1022. čl. ZOR lahko nakazanec, ki je sprejel nakazilo (tožena stranka), uveljavlja proti prejemniku nakazila (tožeči stranki) samo tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. V obravnavanem primeru je tožena stranka proti tožeči stranki uveljavljala ugovor nekvalitetno izvedenih keramičarskih del. Glede teh del pa je bila tožeča stranka v pogodbenem razmerju z družbo S. d.d. (naročnik), ne pa s toženo stranko, torej ne gre za ugovor, ki bi ga imela tožena stranka osebno proti tožeči stranki.
Ni šlo za spremembo tožbe, saj tožeča stranka ni le ostala pri ves čas istem tožbenem predlogu (zahtevku), marveč po oceni pritožbenega sodišča med postopkom na prvi stopnji tudi ni spreminjala dejanske podlage zahtevka v smeri spremembe istovetnosti zahtevka (2. odst. 184. čl. ZPP). V konkretnem primeru gre za identičen tožbeni temelj, saj gre za krajevno in časovno isti dogodek, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka vseskozi zatrjevala svojo pravico do plačila na podlagi istega historičnega dogodka.
dejansko stanje - ustavitev postopka o prekršku - razumen dvom - cestni promet
Če ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje logičen sklep, da ob izčrpanju razpoložljivih dokazov ni mogoče prezreti dejansko obstoječega in razumnega dvoma v krivdo obdolženca in s tem njegovo odgovornost za očitani prekršek, je potrebno postopek na podlagi 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 ustaviti.
krajevna pristojnost - stečajni postopek - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se zaradi izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko (ne pa mora) izreče za krajevno nepristojno, pa še to najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP).
ZSReg člen 39, 39. ZJRS člen 17, 26, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20.
ime firme - fantazijski dodatek
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.
Toženec je posle pri prodaji nepremičnine opravljal v lastnem imenu in ne v imenu tožeče stranke, čeprav je bil v tistem času še vedno zaposlen pri njej. Iz tega razloga njegovo ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi in je tožeča stranka upravičena do odškodnine v višini provizije, ki bi bila plačana za posredovanje glede na prodajno ceno nepremičnine.
ZPP člen 458, 480, 495, 458, 480, 495. OZ člen 847, 850, 847, 850.
odškodninska odgovornost posrednika - spor majhne vrednosti
OZ v 850. čl. res določa, da posrednik, ki dela v nasprotju s pogodbo, izgubi pravico do posredniškega plačila. Vendar pa ni tožena stranka v postopku na prvi stopnji opredelila, katera konkretno naj bi bila po njenem mnenju tista ravnanja tožeče stranke, ki pomenijo ravnanje v nasprotju s pogodbo oziroma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, ni ponudila dokazov v smeri, da je tožeča stranka posredovala za osebo, za katero je vedela ali bi morala vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.
ZDSS-1 člen 6, 6/1-a. ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3422.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – sindikalna dejavnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta – ZOdvT
Dejstvi, da pogodba o zaposlitvi s predsednico sindikalne podružnice ni bila sklenjena za čas trajanja mandata in da je bila predčasno odpovedana, predstavlja kršitev podjetniške kolektivne pogodbe.
Pri odmeri stroškov postopka glede na zahtevnost zadeve sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za kolektivni delovni spor v vrednosti 800,00 EUR, saj dejanska in pravna problematika spora nista zelo zahtevni.
ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
ustavitev izvršbe
Trditev upnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo o vsebini teh obvestil seznaniti, nima podlage v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ. Zato tudi ustavitev po 2. odst. 141. čl. ZIZ ni pogojena s tem, da bi se upnika posebej seznanjalo in pozivalo, ali bo predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih.
Tožeča stranka ni bila dolžna uveljavljati reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v okviru spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja: Z razveljavitvijo sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja se je vzpostavilo stanje, kot da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo, za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti, ki izhajajo iz nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa ne veljajo roki za uveljavljanje sodnega varstva, določeni v 83. čl. ZTPDR.
Ker novi ZDR instituta razporeditve ne ureja, toženi stranki ni mogoče nalagati, da tožečo stranko razporedi na njeni izobrazbi, znanju in zmožnostim ustrezno delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se le šteje, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je veljala do tedaj, še vedno v veljavi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Sodišče lahko presoja utemeljenost le tistega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga zatrjuje delodajalec. Če ta razlog ni podan, je odpoved nezakonita - ne glede na obstoj morebitnih drugih odpovednih razlogov, ki bi to odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljevali.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 4.
mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik se je kot javni uslužbenec s predstojnikom dogovoril za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato da je lahko sklenil delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pomeni, da je njegova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sklenitve sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo, saj ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih.
ZDR člen 31, 32, 34, 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Ker je bil poziv na delo po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje prenehalo nezakonito, jasen in nedvoumen, bi se tožnik moral nanj odzvati in se zglasiti na delo pri toženi stranki. Ker tega ni storil, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 68/2, 156, 156/5, 157, 157/1.
invalidska pokojnina - pravica - izplačevanje
Pravica do invalidske pokojnine pripada zavarovancu od dneva nastanka I. kategorije invalidnosti, invalidska pokojnina pa mu pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.