ZMed člen 9, 9/1, 9/3. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 119, 119/1, 44, 44/1, 47, 119, 119/1.
pogovorna oddaja - varstvo blagovne znamke - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka
V primeru obstoja dejanskih stanov iz 1. odstavka 44. člena ZIL-1, katerih del je tožeča stranka zatrjevala, ima imetnik znamke proti drugemu imetniku znamke pravovarstveni zahtevek po 119. členu ZIL-1, to je tožbo na izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka. Tožeča stranka tožbe na izbris znamke iz registra ni vložila. Zato njenemu zahtevku na prepoved uporabe znaka TV Petelin za storitve, glede katerih je zavarovan z "znamko", ne da bi se istočasno zahteval izbris znamke iz registra (za razreda 35, 38), ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Potencialnega kršitvenega dejanja tudi sicer ne predstavlja že dejstvo produkcije samo, temveč uporaba znaka TV Petelin za produkcijo TV programa.
V kolikor pa bi bilo trditve tožeče stranke o 24-urnem oddajanju programa z narodnozabavno glasbo moč razumeti kot trditve o nemožnosti razmejitve med produkcijo in oddajanjem programa, potem se s tožbenim zahtevkom po 47. členu ZIL-1, ki je naperjen le proti uporabi znaka (ne posega pa v vprašanje registracije znamke prve tožene stranke), tožeča stranka ni poslužila ustreznega varstva svojih pravic.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0006608
ZPP člen 339/2-14. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 119, 119/1, 119/1-a, 119/1-b.
razveljavitev znamke - izbris znamke - pravne posledice izbrisa znamke - pravne posledice razveljavitve znamke - slaba vera - slaba vera prijavitelja znamke - prijava znamke v slabi veri - podobnost znamke - verjetnost zmede
Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja določen znak za označevanje identičnega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga ali z namenom pridobitve možnosti, da se drugemu prepreči nadaljnja uporaba tega znaka.
Pojem prijave znamke v slabi veri zajema prijavo, ki pomeni zlorabo ali je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, pomeni omejitev konkurence na področju uporabe znakov. Za slabo vero pa ne gre že, če prijavitelj ve za okoliščino, da tretji uporablja določen znak, ne da bi pridobil pravico do znamke, temveč takrat, ko bi šlo za dejanje nelojalne konkurence zaradi posnemanja znaka z znamko in posledično povzročanja zmede na trgu ali onemogočanja tuje konkurence.
Presoja o verjetnosti zmede mora biti celovita. Izhajati mora iz celostne primerjave spornih znakov, pri tem pa mora zlasti upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente. Vsebovati mora oceno verjetnosti povezovanja s prejšnjo znamko, ki je vključena v verjetnost zmede ter služi določitvi njenega obsega.
Nesporno sicer je, da registracija za blago ali storitve, ki spadajo v različne razrede po Nicejski klasifikaciji, nujno ne pomeni, da si blago ali storitve niso podobne. Vendar pa je oceno o podobnosti mogoče podati le upoštevaje okoliščine posameznega primera.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - poškodba delavca pri delu - varstvo pri delu - opustitev ukrepa varstva pri delu
Vzroki, opredeljeni v določilu 1. odstavka 87. člena ZZVZZ, so tipični primer pravno relevantne vzročnosti. Za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, je tako treba ugotoviti, ali so bili prekršeni predpisi o varstvu pri delu (oziroma omenjenih določil pravilnika) in ali je posledica te kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti. Najprej je treba upoštevati pasivne vzroke (zatrjevane opustitve), ki so lahko ustvarili nevarni položaj, ki ga želijo predpisi o varstvu pri delu preprečiti, ker računajo z določenim ravnanjem delavcev v konkretnem delovnem procesu. Ravnanje bagerista, poškodovanega delavca in delavca, ki je bil odgovoren za nadzor nad izvajanjem dela, je treba umestiti v ta kontekst.
Obračun zamudnih obresti izvršitelju sicer res omogoča ocenitev obsega rubeža, ki ga je potrebno opraviti, saj mora poleg glavnice upoštevati tudi natekle zakonske zamudne obresti, vendar pa glede na to, da je bil izvršitelj seznanjen z umikom predloga za izvršbo na premičnine več kot 10 dni pred opravo rubeža, je tak obračun sestavljen preuranjeno in v tej fazi še ni bil potreben.
ZDR člen 31, 32, 34, 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Ker je bil poziv na delo po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje prenehalo nezakonito, jasen in nedvoumen, bi se tožnik moral nanj odzvati in se zglasiti na delo pri toženi stranki. Ker tega ni storil, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravo intelektualne lastnine - nelojalna konkurenca
VSL0007677
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-5, 13, 13/3, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2, 37/4, 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2, 37/4.
model - kršitev pravice do modela - videz izdelka - izgled celotnega izdelka - predhodna uporaba - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za varstvo modela - dejanje nelojalne konkurence - avtorsko delo - avtorska pravica - materialna avtorska pravica
Predmet zavarovanja modela ni bil izgled podplata, temveč celotnega obuvala, zato je tudi morebitno kršitev modela potrebno presojati skozi izgled celotnega obuvala. Izgled podplata na zaščitenem modelu je samo ena od značilnosti obuvala, ki je predmet zaščite. Kršitve modela pa ni mogoče utemeljiti zgolj z zatrjevanjem, da je tožena stranka na svojem izdelku uporabila eno od značilnosti, ki so sestavni del zaščitenega modela, če zgolj ta element na obuvalu tožene stranke ne ustvari identičnega celotnega vtisa, kot ga ustvari izgled obuvala tožeče stranke, ki je zaščiten s citiranim modelom.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 4.
mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik se je kot javni uslužbenec s predstojnikom dogovoril za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato da je lahko sklenil delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pomeni, da je njegova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sklenitve sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo, saj ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 52, 52/1, 53, 53/1, 53/2, 53/4, 402, 402/3, 413, 430, 430/4. ZPIZ člen 42, 208.
polna starost - starostna pokojnina -zmanjšanje starostne pokojnine - štetje zavarovalne dobe s povečanjem
Lestvica iz prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ki določa odstotek zmanjšanja pokojnine zavarovancem, ki se upokojijo pri starosti 58 do 63 let, glede na vsak mesec starosti, ki zavarovancu manjka do dopolnjene polne starosti, se za zavarovance z zavarovalno dobo s povečanjem iz četrtega odstavka 430. člena ZPIZ-1, ki pravico do starostne pokojnine pridobijo mlajši od 58 let, uporablja smiselno tako, da se odstotek zmanjšanja pokojnine določi glede na razliko med dejansko starostjo zavarovanca in zmanjšano polno starostjo.
Ker je upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da rubež dolžnikovih vozil ni mogoč, za kar je predlagal zaslišanje izvršitelja, je zaključek sodišča prve stopnje, da upnik za predlagano začasno odredbo nima pravnega interesa, ker mu izvršilni postopek nudi večje pravno varstvo, preuranjen.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – pravno priznana oblika nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi strahu
Duševne bolečine zaradi strahu so pravno priznana oblika nepremoženjske škode, v kolikor je strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino le, če je bilo za daljše časovno obdobje porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Pri tem je treba prvenstveno ugotoviti, kako je strah doživljal oškodovanec. Duševne bolečine zaradi zmernega strahu niso pravno priznana oblika nepremoženjske škode, s strani sodnega izvedenca in z izpovedjo tožnika potrjeni sekundarni strah, ki je bil intenziven in se je začel umirjati šele po operativnem posegu, pa opravičuje prisojeno odškodnino v višini 700,00 EUR.
ovire za vračanje v naravi - črna gradnja - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - exceptio illegalis
1.) Določba drugega odstavka 32. člena ZDen, po kateri nepremičnin, na katerih je bila po podržavljanju zgrajena stavba, ni mogoče vrniti v naravi, velja tudi v primeru, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja.
2.) Merila izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena Odloka ni mogoče uporabiti, če je pristojno ministrstvo ni usklajevalo z rastjo tržne cene.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZSReg člen 2a, 2a/3, 2a/4, 2a, 2a/3, 2a/4. ZFPPIPP člen 500.
postopek prisilne poravnave kot ovira za začetek postopka izvršbe in zavarovanja - vpogled v informatizirano bazo sodnega registra
Centralna informatizirana baza sodnega registra s 1. 2. 2008 postane sestavni del poslovnega registra in ga z istim dnem začne upravljati Agencija za javnopravne evidence - AJPES kot upravljavka poslovnega registra.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 6, 6/3, 6, 6/3.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja
Znesek za posamezno storitev izvršitelja je v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določen v neto višini, zato pripada izvršiteljem – zavezancem za DDV – tudi povečanje stroškov in plačila za delo v višini 2O odstotne stopnje DDV.
zavrnitev predloga za izvršbo - prisilna poravnava - ločitvena pravica
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo kakšen vpliv ima zastavna pravica upnice, pridobljena več kot štiri leta pred začetkom postopka prisilne poravnave, na odločanje o predlogu za izvršbo na (zastavljeno) nepremičnino dolžnikov.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojak - pogoji za opravljanje dela - izobrazba
Ugotovitev, da ima delavec ponarejeno spričevalo o doseženi stopnji izobrazbe, je zakonita podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 94. členu ZObr, saj mora imeti delavec, če želi opravljati vojaško službo, ustrezno izobrazbo.
Omejitev, da se pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove po tretjem odstavku 29. člena ZPIZ-1, velja tako za starostne pokojnine, uveljavljene izključno na podlagi zavarovanja po splošnem predpisu, kot za upravičence do pokojnine po določbi 108. člena ZObr. Slednja predstavlja le pravno izhodišče za oblikovanje pokojninske osnove, medtem ko glede določitve najvišje pokojninske osnove in ostalih vprašanj, povezanih z odmero pokojnine, zakon ne določa nobenih izjem in se zato v celoti uporablja splošna ureditev.
načelo obvezne uporabe zemljiškoknjižnih podatkov v listinah – formalni pogoji za dovolitev vpisa
Predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju so bile nepremičnine, ki pa v tej pogodbi niso bile identificirane tako, kot je določal 21. čl. ZZK iz leta 1995, ki je v času tega notarskega zapisa veljal že več kot štiri leta.
Ker je tožeča stranka prejela preklic ponudbe, potem ko je odposlala svojo izjavo o sprejemu ponudbe in celo potem, ko je v celoti izpolnila svojo obveznost iz prodajne pogodbe, izjava tožene stranke, da preklicuje svoje naročilo, ni mogla imeti pravnega učinka.
URS člen 50, 156, 158. UZITUL člen 18. MSVN člen 7. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZUP člen 125, 125/1.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – MSVN
Ker določbe MSVN niso neposredno uporabljive, tožnik, kateremu je bila iz naslova dela v bivši JLA pri tožencu že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ od 22. 3. 1996 dalje, zahtevek za priznanje pokojnine na podlagi drugih določb tega zakona za čas od 1. 3. 1992 do 31. 3. 1996 pa pravnomočno zavrnjen, na podlagi določb MSVN ne more uveljaviti novih pravic iz pokojninskega zavarovanja.