• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 9
  • 161.
    VSL sodba I Cpg 752/2006
    2.4.2008
    obligacijsko pravo
    VSL0006601
    ZPP člen 8, 8. OZ člen 251, 251/4, 251/5, 299, 299/2, 619, 635, 635/1, 639, 639/3, 641, 642, 642/3, 251, 251/4, 251/5, 299, 299/2, 619, 635, 635/1, 639, 639/3, 641, 642, 642/3.
    pogodbena kazen - podjemna pogodba - prevzem del - zamuda z izpolnitvijo - trajanje zamude z izpolnitvijo - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - prekluzija - stroški za predpravdno izvedensko mnenje - pravdni stroški
    Čim je tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) izbrala kot sankcijo za kršitev pogodbenih obveznosti dokončanje del na stroške tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi), le-ta po poteku roka, ki ji jo je za izvršitev del določila naročnica, ni bila teh del več upravičena izvajati, s tem pa po poteku tega roka tudi ni bila več v zamudi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti. V tej smeri se izkaže kot pravilno stališče pritožnice, da zamuda z izpolnitvijo ne more trajati neskončno.

     
  • 162.
    VSL sklep in sodba II Cp 4271/2007
    2.4.2008
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51787
    ZPP člen 18, 18/3, 29, 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2, 18, 18/3, 29, 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2. ZMZPP člen 55, 55/1, 55, 55/1.
    pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nepogodbena odškodninska odgovornost - prometna nesreča v tujini - škodljiva posledica
    Čeprav trpi tožnik nepremoženjsko škodo na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni pristojno, ker je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške.

     
  • 163.
    VDSS sodba Pdp 1002/2007
    2.4.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005873
    ZDR člen 109, 109/1, 112, 112/2. SKPgd člen 15, 15/1, 42, 42/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – delovnopravna kontinuiteta
    Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri določitvi višine odpravnine je treba upoštevati delovnopravno kontinuiteto in sicer delovno dobo tožnika pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku) in pri družbi, od katere je bil tožnik prevzet (delodajalcu prenosniku).
  • 164.
    VDSS sodba Psp 438/2007
    2.4.2008
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0006019
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67. ZPP člen 8.
    invalidnost - kategorija invalidnosti
    Pri tožnici je glede na ugotovljene zdravstvene težave utemeljena razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela.
  • 165.
    VSL sodba II Cp 4445/2007
    2.4.2008
    obligacijsko pravo - denacionalizacija
    VSL0051794
    ZZZDR člen 187, 190, 211, 187, 190, 211. ZOR člen 210, 754, 210, 754.
    skrbništvo - skrbnik za poseben primer - dolžnost dati račun - pogodba o naročilu (nalog)
    Razmerje dedičev denacionalizacijskega upravičenca in skrbnika denacionaliziranega premoženja po prenehanju skrbništva se presoja na podlagi pravil pogodbe o naročilu (nalogu).

     
  • 166.
    VDSS sodba Pdp 935/2007
    2.4.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005747
    ZOFVI člen 92, 109, 109/6.
    vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoj za zasedbo delovnega mesta – izobrazba – strokovni izpit
    Za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja je v 6. odst. 109. člena ZOFVI določen samostojni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer se takšna pogodba o zaposlitvi sklene za dobo največ enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in če je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Citirana določba ZOFVI se nanaša tako na zahtevane izobrazbene pogoje kot na strokovni izpit, ki je pogoj za opravljanje dela strokovnega delavca v javnem vrtcu oziroma šoli.
  • 167.
    VSL sodba III Kp 6/2008
    2.4.2008
    kazensko materialno pravo
    VSL0023138
    KZ člen 12, 13, 69, 69/1, 96, 96/1, 212, 212/1, 212/1-1, 225, 242, 12, 13, 69, 69/1, 96, 96/1, 212, 212/1, 212/1-1, 225, 242.
    velika tatvina - uporaba ponarejene bančne kartice - vdor v informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - sila in grožnja - skrajna sila - varnostni ukrep odvzema predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi - gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
    Pojav novih oblik kriminalitete, ki v času, ko je bilo inkriminirano kaznivo dejanje velike tatvine, še niso bili znane, ne pomeni, da novih oblik kriminalitete, ni mogoče subsumirati pod že znana kazniva dejanja, če seveda obstajajo v ravnanju storilca vsi znaki kaznivega dejanja. Po že ustaljeni sodni praksi pa tudi uporaba ponarejene magnetne kartice s skopiranim magnetnim zapisom prave bančne kartice na bančnem avtomatu pomeni vdor v zaprt prostor, to je v varnostni sistem bančnih avtomatov.

    Kaznivo dejanje po 1. odst. 242. člena KZ se glasi: kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem vnese kakršenkoli podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema ali kako drugače vdre v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do treh let. Čeprav beseda "kdor" nakazuje, da je lahko storilec kdorkoli, pa nadaljnje besedilo navaja, da je dejanje mogoče storiti le pri gospodarskem poslovanju. Dejstvo, da mora biti dejanje storjeno pri gospodarskem poslovanju, pa zoži krog možnih storilcev na osebe, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo ali sodelujejo pri taki dejavnosti.

    Napad na premoženje gospodarskega subjekta - banke kot oškodovanca s strani osebe, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti in ne deluje pri gospodarskem poslovanju, ne pomeni gospodarskega kaznivega dejanja. Kriterija, da je mogoče dejanje šteti kot gospodarsko kaznivo dejanje (kaznivo dejanje zoper gospodarstvo), ne definira oškodovanec kot gospodarski subjekt, ampak storilec, ki deluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti oziroma pri gospodarskem poslovanju.

    Kaznivo dejanje neupravičenega vdora v informacijski sistem po 225. členu KZ se v 1. odst. glasi: kdor neupravičeno vstopi v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v ali iz informacijskega sistema, se kaznuje z denarno kaznijo; 2. odst. pa inkriminira storilca, ki podatke v informacijskem sistemu neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema, in se storilec kaznuje s kaznijo zapora do dveh let. To kaznivo dejanje lahko stori kdorkoli, vendar pa zagovornik obtoženega., ki se zavzema za pravno opredelitev po 225. členu KZ, prezre, da so bili obtoženci spoznani za krive, da so pridobili protipravno premoženjsko korist, česar pa določba 225. člena ne zajema, saj ne inkriminira pridobitve protipravne premoženjske koristi.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da grožnje, ki so jih prikazovali obtoženci, niso bile absolutne, to je takšne, da se ne bi dalo uresničitvi groženj izogniti drugače, kot s storitvijo kaznivega dejanja, zaradi odvračanja istočasne nezakrivljene nevarnosti in da ni bilo treba ravnati v skrajni sili z izvršitvijo kaznivega dejanja, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo. Prepričljivo je pojasnilo, da bi obtoženci nevarnost v obliki prisile, ki naj bi jo predstavljale grožnje, lahko odvrnili od sebe že s tem, da bi o grožnjah obvestili organe pregona.

    Varnostni ukrep je bil izrečen nepravilno, ker je sodišče obtožencem odvzelo tudi gotovino, ki jim je bila zasežena pri opravljenih hišnih preiskavah v skupnem znesku 15.960,00 EUR. Z varnostnim ukrepom odvzema predmetov po 1. odst. 69. člena KZ se smejo odvzeti predmeti, če so storilčeva last, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Denar, ki ga je z varnostnim ukrepom odvzelo sodišče prve stopnje obtožencem, ni predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje. Denarja tudi ni mogoče šteti kot predmet, ki je nastal s kaznivim dejanjem, kar pravilno s pritožbenimi navedbami uveljavlja zagovornik.

    Gotovino je mogoče odvzeti kot premoženjsko korist, če oškodovanec ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, le v višini s kaznivim dejanjem povzročene škode.

     
  • 168.
    VSK sodba Cp 191/2008
    1.4.2008
    obligacijsko pravo
    VSK0003449
    OZ člen 83, 121, 83, 121.
    dnevna odškodnina - aktivno zdravljenje - ničnost določbe splošnih pogojev - razlaga pogodb
    Iz 31. čl. Splošnih pogojev jasno izhaja, da je zavarovanec upravičen do izplačila dnevne odškodnine v času aktivnega zdravljenja. Pojem aktivnega zdravljenja pa je zatem opredeljen za tri različne kategorije v posebnih točkah, za študente je to čas, ko ne morejo obiskovati predavanj, razen v primeru imobilizacije z mavcem.

     
  • 169.
    VSK sodba in sklep Cp 596/2007
    1.4.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003204
    ZOR člen 200, 202, 200, 202. ZPP člen 14, 14.
    vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zadoščenje v posebnih primerih
    Sodišče zaradi napačnega stališča, da so bile s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljene tudi telesne poškodbe in da je na te ugotovitve vezano, sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, ali so telesne poškodbe posledica ravnanja tožnika. V izreku obsodilne kazenske sodbe te posledice niso omenjene, tožnik tudi ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve teh poškodb, zato glede telesnih poškodb ni mogoče uporabiti določbe 14. člena ZPP.

     
  • 170.
    VSK sodba Cp 228/2008
    1.4.2008
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK0003454
    SZ člen 118, 118. SPZ člen 105, 107, 105, 107.
    etažna lastnina - funkcionalno zemljišče - pomanjkanje aktivne legitimacije
    Tožnik je domnevno lastništvo na etažnem stanovanju dokazal že s predloženo kupoprodajno pogodbo z dne 21.10.1991. Etažni lastniki so po zakonu solastniki zemljišča.

     
  • 171.
    VSK sodba I Cp 1617/2006
    1.4.2008
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003277
    OZ člen 179, 182, 179, 182.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - invalidnost
    Odškodnina za nepremoženjsko škodo, torej določitev satisfakcije oškodovancu, pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Telesne bolečine, duševne bolečine in strah nimajo cene. Zato obstajajo merila za določitev vsebine tega pravnega standarda, ki izhajajo iz 179.čl. OZ.

     
  • 172.
    VSK sodba I Cp 531/2007
    1.4.2008
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003375
    ZOR člen 200, 200.
    azbestna bolezen - pravična denarna odškodnina
    Odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu.

     
  • 173.
    VSK sodba I Cp 410/2007
    1.4.2008
    RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003915
    ZSZ člen 24, 24/2.
    razlastitev – odvzem dela nepremičnin – bistveno poslabšanje položaja razlaščenca
    Ne gre za situacijo, ki jo predvideva 2.odst. 24.člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Tožnica navedeni parceli še vedno lahko izkorišča tako, kot jih je izkoriščala pred posegi tožene stranke.
  • 174.
    VSL sodba I Kp 1470/2007
    1.4.2008
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL0023135
    KZ člen 213, 213/3, 213, 213/3. ZKP člen 18, 18/1, 325, 325/2, 18, 18/1, 325, 325/2.
    sprememba zagovora na glavni obravnavi - dokazna ocena - rop - kvalificirana oblika - naklep
    Dokazi, pridobljeni v preiskavi, so dokazi, ki jih sodišče mora ocenjevati kot vsak drug dokaz (člen 18/1 ZKP), saj tudi iz določb 325. člena ZKP nedvomno izhaja, da v primeru, če obtoženec na glavni obravnavi spremeni svojo prejšnjo izpovedbo, se ga na to opozori in se ga tudi vpraša, zakaj sedaj izpoveduje drugače.

    Ne glede na to, ali sta obtoženca res prvotno imela v naklepu, da z uporabo sile ali grožnje prideta do mamila, je dokazano, da po grožnji mamila od oškodovancev nista dobila, sta pa z uporabo sile oškodovanki odvzela torbico, denar in telefon, nato pa še pretepla drugega oškodovanca in mu vzela denar, zato so v njunem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ropa po 3. odstavku 213. člena KZ. Za pravilno pravno opredelitev je namreč bistven njun predhodni dogovor, da bosta s silo vzela tujo premično stvar.

     
  • 175.
    VSK sklep Cp 178/2008
    1.4.2008
    DEDNO PRAVO
    VSK0003452
    ZD člen 34, 40, 220, 34, 40, 220. OZ člen 557, 558, 557, 558.
    prikrajšanje nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zahtevek za vrnitev darila
    Tudi če je formalno povsem neoporečno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, nujni dedič lahko dokazuje, da pa je dejanska pogodbena volja bila drugačna, kot je zapisana in sicer takšna, da je šlo za (delno) neodplačen pravni posel.

     
  • 176.
    VSL sodba I Kp 1488/2007
    1.4.2008
    kazensko materialno pravo
    VSL0023133
    KZ člen 145, 145.
    kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja ogrožanja varnosti
    Kaznivo dejanje po 145. členu KZ je dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo oz. takrat, ko je pri njem zaradi obdolženčevega ravnanja ustvarjen občutek osebne ogroženosti.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 9