ZPIZ člen 270, 270/1, 270/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 24f. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 2, 3.
Ker je tožnik pravico do (predčasne) pokojnine uveljavil v času veljave novele Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri se za odmero pokojninske osnove detaširanih delavcev vzame zavarovalna osnova, od katere so bili plačani prispevki, je bila njegova pokojninska osnova za obdobje od 1996 do 1972 z vmesnimi prekinitvami, ko je delal v tujini, pravilno oblikovana z višinami osnove, od katerih so bili plačani prispevki, ne pa z njegovimi dejanskimi deviznimi prejemki.
pogodbena kazen - podjemna pogodba - prevzem del - zamuda z izpolnitvijo - trajanje zamude z izpolnitvijo - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - prekluzija - stroški za predpravdno izvedensko mnenje - pravdni stroški
Čim je tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) izbrala kot sankcijo za kršitev pogodbenih obveznosti dokončanje del na stroške tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi), le-ta po poteku roka, ki ji jo je za izvršitev del določila naročnica, ni bila teh del več upravičena izvajati, s tem pa po poteku tega roka tudi ni bila več v zamudi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti. V tej smeri se izkaže kot pravilno stališče pritožnice, da zamuda z izpolnitvijo ne more trajati neskončno.
Upnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ki se pridobi na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe z vpisom v javno knjigo, kar pomeni, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, ki je predviden z zakonom. Dolžnik v pravdnem postopku ni uspel dokazati, da bi pridobljena zastavna pravica prenehala veljati, zato je upnik upravičen svojo terjatev poplačati iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin. Zakonec dolžnika, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je zato vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca – dolžnika, pa v izvršbi na to nepremičnino ne more uspešno izločiti svojega deleža na tem premoženju in torej ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitev, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se namreč lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa je upnik v tej zadevi. Tega ne more spremeniti niti pravnomočna sodba, na katero se sklicuje tretja, s katero je ugotovljen njen solastniški delež na predmetnih nepremičninah, saj gre za sodbo, ki je bila izdana po nastanku zastavne pravice in izvršilnega naslova v predmetni zadevi in o čemer je bilo tudi že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo ugovora tretje in njenega predloga za odlog izvršbe. Sklicevanje na zakonito predkupno pravico je zato nedopustno.
Četudi v trenutku odločanja sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe dolžnik ne bi izpolnjeval pogojev za sprejetje sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, to ne pomeni, da se pogoji za sprejem takšnega skupščinskega sklepa ne bi mogli steči že v naslednjem trenutku kot posledica sprememb v lastniški strukturi dolžnika, kot na primer v primeru uspešne prevzemne ponudbe. Izdaja začasne odredbe s predlagano vsebino bi tako lahko dolžniku onemogočila sprejetje povsem zakonitega skupščinskega sklepa. Zato predlagana splošna prepoved sprejetja sklepa skupščine o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe vsekakor presega namen zavarovanja z začasno odredbo.
pobot v pravdi - pogoji za pobot - zastaranje terjatve
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da zaradi zastaranja terjatve drugotožene stranke ni bilo pogojev za pobot, kajti po 314. členu OZ se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni zastarala. To sicer drži, vendar pa sodišče po uradni dolžnosti ne more ugotavljati ali je terjatev zastarana kot je to storilo v tej zadevi. Zastaranje terjatve sodišče ugotavlja le na ugovor stranke, tega pa tožeča stranka ni podala (primerjaj 2. odst. 314. člena OZ).
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nepogodbena odškodninska odgovornost - prometna nesreča v tujini - škodljiva posledica
Čeprav trpi tožnik nepremoženjsko škodo na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni pristojno, ker je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri določitvi višine odpravnine je treba upoštevati delovnopravno kontinuiteto in sicer delovno dobo tožnika pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku) in pri družbi, od katere je bil tožnik prevzet (delodajalcu prenosniku).
ZD člen 34, 40, 220, 34, 40, 220. OZ člen 557, 558, 557, 558.
prikrajšanje nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zahtevek za vrnitev darila
Tudi če je formalno povsem neoporečno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, nujni dedič lahko dokazuje, da pa je dejanska pogodbena volja bila drugačna, kot je zapisana in sicer takšna, da je šlo za (delno) neodplačen pravni posel.
vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zadoščenje v posebnih primerih
Sodišče zaradi napačnega stališča, da so bile s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljene tudi telesne poškodbe in da je na te ugotovitve vezano, sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, ali so telesne poškodbe posledica ravnanja tožnika. V izreku obsodilne kazenske sodbe te posledice niso omenjene, tožnik tudi ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve teh poškodb, zato glede telesnih poškodb ni mogoče uporabiti določbe 14. člena ZPP.
Kaznivo dejanje po 145. členu KZ je dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo oz. takrat, ko je pri njem zaradi obdolženčevega ravnanja ustvarjen občutek osebne ogroženosti.
razlastitev – odvzem dela nepremičnin – bistveno poslabšanje položaja razlaščenca
Ne gre za situacijo, ki jo predvideva 2.odst. 24.člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Tožnica navedeni parceli še vedno lahko izkorišča tako, kot jih je izkoriščala pred posegi tožene stranke.
Tožnik je domnevno lastništvo na etažnem stanovanju dokazal že s predloženo kupoprodajno pogodbo z dne 21.10.1991. Etažni lastniki so po zakonu solastniki zemljišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - invalidnost
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, torej določitev satisfakcije oškodovancu, pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Telesne bolečine, duševne bolečine in strah nimajo cene. Zato obstajajo merila za določitev vsebine tega pravnega standarda, ki izhajajo iz 179.čl. OZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023135
KZ člen 213, 213/3, 213, 213/3. ZKP člen 18, 18/1, 325, 325/2, 18, 18/1, 325, 325/2.
sprememba zagovora na glavni obravnavi - dokazna ocena - rop - kvalificirana oblika - naklep
Dokazi, pridobljeni v preiskavi, so dokazi, ki jih sodišče mora ocenjevati kot vsak drug dokaz (člen 18/1 ZKP), saj tudi iz določb 325. člena ZKP nedvomno izhaja, da v primeru, če obtoženec na glavni obravnavi spremeni svojo prejšnjo izpovedbo, se ga na to opozori in se ga tudi vpraša, zakaj sedaj izpoveduje drugače.
Ne glede na to, ali sta obtoženca res prvotno imela v naklepu, da z uporabo sile ali grožnje prideta do mamila, je dokazano, da po grožnji mamila od oškodovancev nista dobila, sta pa z uporabo sile oškodovanki odvzela torbico, denar in telefon, nato pa še pretepla drugega oškodovanca in mu vzela denar, zato so v njunem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ropa po 3. odstavku 213. člena KZ. Za pravilno pravno opredelitev je namreč bistven njun predhodni dogovor, da bosta s silo vzela tujo premično stvar.
dnevna odškodnina - aktivno zdravljenje - ničnost določbe splošnih pogojev - razlaga pogodb
Iz 31. čl. Splošnih pogojev jasno izhaja, da je zavarovanec upravičen do izplačila dnevne odškodnine v času aktivnega zdravljenja. Pojem aktivnega zdravljenja pa je zatem opredeljen za tri različne kategorije v posebnih točkah, za študente je to čas, ko ne morejo obiskovati predavanj, razen v primeru imobilizacije z mavcem.