oprostitev plačila sodne takse – dokazovanje slabega premoženjskega stanja dolžnika
Na dolžniku je dokazna dolžnost, izkazati tako slabo premoženjsko stanje, da bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno ravnati po četrtem odstavku člena 12 ZST-1. Zato bi moral dolžnik svoje slabo premoženjsko stanje, ob podatkih predmetnega spisa o solastništvu več nepremičnin precejšnje vrednosti, dokazati z natančnimi navedbami in z aktualnimi listinami.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023224
ZKP člen 269, 269/1.
opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje mora biti natančno opisano tako, da ga je mogoče ločiti od vseh historičnih dogodkov, ki so se primerili, kar omogoča presojo, ali ne gre za že razsojeno stvar. Da bi se obdolženec lahko učinkovito branil, se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjuje ter navedel vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist, mora biti seznanjen z očitki obtožbe. V tem pogledu je ravno opis kaznivega dejanja v aktu upravičenega tožilca ključnega pomena. Čas izvršitve kaznivega dejanja, kot ena od njegovih posebnih modalitet, je pri nekaterih kaznivih dejanj zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike.
OZ člen 1060. ZDavP člen 208, 208/2. ZIP člen 16. ZIZ člen 15, 17, 38, 38/7, 38/8, 300, 300/2. ZOR člen 277. ZPP člen 18, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-3, 366.
pristojnost za vodenje izvršbe - davčna izvršba – izvršba na nepremičnine – izvršilni naslov – seznam zaostalih obveznosti, ki ga izda davčni organ – overjen dolgovni seznam davčnega organa - uveljavitev ZIZ – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni stroški – rok za uveljavljanje povračila stroškov – potrebnost izvršilnih stroškov
S sklepom, ki ga delno izpodbija dolžnikova pritožba je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo. Zoper tako odločitev ni bilo pritožbe, zato je pravnomočna. Za vodenje postopka izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve, redno sodišče tako ni več pristojno. Ne glede na to drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pritožbo grajane odločitve sprejelo v zvezi s postopkom nepremičninske izvršbe, ki ga je utemeljeno vodilo, še pred pravnomočnostjo odločitve o ustavitvi nepremičninske izvršbe. Zato v zvezi z s pritožbo grajanimi deli prvostopenjskega sklepa, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020858
OZ člen 376, 382a. ZOR člen 200, 203, 277.
prometna nezgoda – premoženjska in nepremoženjska škoda - sokrivda oškodovanca – sporna višina odškodnine – nepravilna valorizacija zneskov že plačane odškodnine – ocena premoženjske škode po razmerah na dan škodnega dogodka – čista denarna terjatev – dokazno breme – pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih – ne ultra alterum tantum – delni umik TZ za nepremoženjsko škodo – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine in načelo individualizacije odmere odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo na dan izdaje prvostopenjske sodbe
Tožnik je v zvezi s premoženjsko škodo s tožbo zahteval določen znesek, ki je glede na dejstvo, da sta pravdni stranki soglašali z ocenitvijo vrednosti njegovega avtomobila po sistemu „totalke“ na dan škodnega dogodka, s tem postal čista terjatev, saj je bila premoženjska škoda ocenjena po razmerah na dan škodnega dogodka, torej po razmerah, ki so bile pravdnima strankama znane še pred vložitvijo tožbe.
Ker sodišče prve stopnje prave višine tožnikove terjatve ni ugotavljalo na dan opravljenih delnih plačil, drugostopenjsko sodišče zgolj s pravilno izvedbo računske operacije vštevanja delnega plačila odškodnine za premoženjsko škodo (seveda v nominalnih in ne v valoriziranih zneskih), ni moglo opraviti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004459
ZVCP-1 člen 11, 130, 130/4, 130/5, 132. ZPol člen 3. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 114, 114/4, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ena od nalog policije je tudi nadzor prometa na javnih in nekategoriziranih cestah (glej določbe 3. čl. ZPol in 11. čl. ZVCP-1). V skladu s takšno nalogo je tudi pooblastilo policije, ki izhaja iz določb 132. čl. ZVCP-1. Po prvem odstavku navedenega člena sme namreč policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Zakon torej ne določa nobenih dodatnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi smel policist udeležencu cestnega prometa odrediti preizkus alkoholiziranosti. Prav tako ni naloga policista razlagati, kakšna kazen bo kršitelju za prekršek izrečena.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče obdolženca vabiti na zaslišanje prič – policistov. Obdolženec je bil namreč ob zaslišanju dne 25. februarja 2009 med drugim poučen tudi, da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem (četrti odstavek 114. čl. ZP-1). Takšne zahteve obdolženec ni podal, prav tako ne njegov zagovornik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020860
OZ člen 184. ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 154, 156, 158.
nepremoženjska škoda - pritožba zoper stroškovno odločitev – smrt tožnika med trajanjem postopka - umik tožbenega zahtevka zaradi smrti tožnika – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
Zaradi smrti tožnika med trajanjem postopka, pravde za povrnitev nepremoženjske škode ni več mogoče nadaljevati, saj gre za osebno pravico, ki ni podedljiva.
prekinitev postopka – sporna dejstva – obseg zapuščine – izločitev premoženja – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – nujni delež
Glede sporne denarne terjatve iz naslova oskrbovanja zapustnika ne bi bila potrebna prekinitev zapuščinskega postopka (člen 211 ZD), vendar pa je takšna odločitev že zaradi spornih dejstev v zvezi z izločitvenim zahtevkom nujna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – resen in utemeljen razlog
Delodajalcu v sodnem postopku ni potrebno dokazati smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, mora le dokazati, da so v času odpovedi oziroma v določenem času pred odpovedjo obstajali resnični in utemeljeni ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, zaradi katerih delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Ker je tožena stranka dokazala, da je zaradi decentralizacije prišlo do učinkovitejšega opravljanja dela drugih zaposlenih, je redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
pogodba o poslovodenju – ničnost – pogodbena svoboda strank
Ustavna odločba, ki prepoveduje retroaktivno veljavo zakonov, splošnih aktov in drugih predpisov, ne prepoveduje dogovora o tem, da se pogodbena določila uporabljajo tudi za obdobje pred sklenitvijo pogodbe. V okviru pogodbene svobode strank je mogoče medsebojno razmerje urediti retroaktivno, tako da pogodba o poslovodenju ni nična, ker je v njej določeno, da začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se že za obdobje pred tem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko je kot poklicni voznik kršil cestno prometne predpise, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Čeprav zaradi tega ni bil sprožen postopek zaradi prekrška, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi.
Pravni temelj nastanka obveznosti, da se poleg glavnice plačajo tudi obresti, je (poleg pravnega posla) nastop zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti. Zamudne obresti so stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, to pomeni odvisnost od glavne terjatve. Zaradi navedenega (praviloma) delijo usodo glavne denarne obveznosti. Glede na že večkrat ponovljeno dejstvo, da je bil zahtevek tožnice, da ji toženka plača glavnico, pravnomočno zavrnjen, je jasno, da ni prav nikakršne podlage, da tožnica terja od toženke plačilo obresti. Če namreč ni dolžna plačati glavnega dolga, ni dolžna plačati niti zamudnih obresti, saj v zamudo sploh ni mogla priti.
delna sodba – končna sodba – odločitev o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo odločbo, ki jo je poimenovalo delna sodba, kljub temu da je odločilo o vseh zahtevkih tožeče stranke, odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno sodbo. Ker je zoper prvotoženo stranko omenjena odločba končna sodba, predstavlja njena pritožba glede stroškov postopka predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
ZOR člen 192. OZ člen 171. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, člen 17.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – odgovornost cestnega podjetja - madež na vozišču
Cestno podjetje odgovarja za škodo zaradi madeža na vozišču, zaradi katerega se je zmanjšal torni koeficient cestišča, čeprav bi bilo vozišče ne glede na madež mogoče prevoziti z dovoljeno hitrostjo 80 km/h. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi do padca prišlo pri vožnji s hitrostjo 88 km/h, takšno odstopanje od dopustne hitrosti pa mora cestno podjetje pričakovati in poskrbeti za varno in nemoteno vožnjo tudi pri takšni prekoračitvi hitrosti.
Oškodovanec, ki je dopustno hitrost vožnje 80 km/h prekoračil za najmanj 50 %, pri čemer je vozil z mejno hitrostjo, s katero je ovinek sploh mogoče prevoziti, v mesecu marcu, na začetku motoristične sezone, ko je na vozišču še mogoče pričakovati sledi zimskega obdobja (pesek na vozišču, poškodbe cestišča) s povsem novim motorjem, ob tem, da bi kljub madežu ovinek lahko zvozil z dopustno hitrostjo, je sam soprispeval k škodnem dogodku v 70 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056150
ZOR člen 542, 546 ZPP člen 181, 181/3.
prodaja nepremičnine – prodaja na obroke – dopustnost prodaje nepremičnine na obroke – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes – vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Posebna ureditev obročne prodaje velja za premične stvari, kar pa ne pomeni, da se nepremičnina ne bi smela prodajati na obroke. Vendar določbe ZOR o prodaji na obroke veljajo samo za prodajo premičnih stvari na obroke.
Tožnici za vmesni ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati pravnega interesa, pač pa le prejudicialnost, ki nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057944
OZ člen 198, 583, 583/3, 587. SZ-1 člen 111. SPZ člen 92. ZPP člen 12, 97, 97/3, 212, 285.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – posodbena pogodba – prekarij – vsebina dogovora – dokazno breme – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki – dvom v pristnost pooblastila
Dovoljenje lastnikov za brezplačno bivanje v hiši predstavlja posodbeno in ne najemno pogodbo, za katero je značilna odplačnost. V primeru, ko čas brezplačne uporabe ni določen, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče (prekarij, 3. odst. 583. čl. OZ).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058721
ZPP člen 2. ZASP člen 46, 48, 51, 101, 105, 167,190. OZ člen 346. ZOR člen 371.
avtorsko delo - citiranje – citat – citiranje avdiovizualnega dela – citiranje filmskega posnetka – prosta uporaba avtorskih del zaradi pravice do obveščenosti - nadomestilo za uporabo avdiovizualnega dela – vezanost na zahtevek – idem – aliud - minus – zaporedje gibljivih slik
Neuporabljenim „ostankom“ filmov kot tudi dokumentarnim posnetkom nekega dogajanja ter dokumentiranjem prireditev in aktualnih dogodkov ni dopustno že na abstraktni ravni odvzeti značaja avtorskega dela in jih označiti zgolj za zaporedje gibljivih slik iz 133. člena ZASP. Ali gre pri navedenih delih za avtorsko delo je potrebno presojati od primera do primera.
51. člen ZASP dovoljuje tudi citiranje avdiovizualnih oziroma filmskih posnetkov.
Pri citiranju gre za izjemo od varstva avtorske pravice, ki pa jo je, tako kot vse izjeme, potrebno interpretirati restriktivno. V primeru citiranja avdiovizualnega dela mora biti že iz samega inserta vidno avtorstvo in vir citata. Če (strogi) pogoji za citiranje (ter tudi za izjemo zaradi pravice do obveščenosti) niso izpolnjeni, potem ne gre za citat (oziroma izjemo zaradi pravice do obveščenosti), temveč za navadno koriščenje tujega avtorskega dela z vsemi pravnimi posledicami. V kolikor pa so pogoji za citiranje (oziroma pogoji za objavo zaradi pravice do obveščenosti) podani, potem se za uporabo tujega avtorskega dela ne plačuje nadomestila.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – avtorska pravica v delovnem razmerju – dopolnilna sodbo – izdaja dopolnilne sodbe
Ni mogoče uporabiti določbi 27. in 95. člena ZAP, če gre za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, zato je za presojo tožničinih pravic potrebno uporabiti specialni določbi 20. in 21. člena ZAP. Niso pomembne okoliščine, ali je delo ustvarjeno v delovnem času ali izven njega in ali je spadalo v redno delovno obveznost avtorja ali ne.
Zahtevek je bil po temelju že pravnomočno zavrnjen, zato je bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti tudi v dajatvenem delu brez posebnega obravnavanja.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku
S prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku ponovno uveljavljen dogovor o krajevni pristojnosti ni dovoljen, če tožeča stranka še kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ni vložila pritožbe zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo, ne glede na pravilno in pravočasno uveljavljen sporazum o krajevni pristojnosti, odločeno drugače in je zadeva na podlagi pravnomočnega sklepa odstopljena v reševanje drugemu sodišču kot je bilo dogovorjeno in se tudi sodišče, ki mu je zadeva odstopljena v reševanje ne more več izreči za krajevno nepristojno, ker je o dogovoru o krajevni pristojnosti (ki ni v nasprotju z določili o izključni krajevni pristojnosti) že pravnomočno odločeno.
Pri vpisu maksimalne hipoteke se ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali pa bodo nastale, pač pa se zavarovanje omeji le z navedbo najvišjega zneska.