ZDR člen 88, 88/1, 88/5, 90, 90/3, 116, 204, 204/3. ZPIZ-1 člen 8, 101, 102, 103. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - rok za podajo odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - ustrezna zaposlitev - sodno varstvo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti je poseben institut, pri čemer v določbah, ki urejajo postopek in pogoje za odpoved, rok za podajo takšne odpovedi ni določen. Iz tega razloga ni pravilno stališče, da je tožena stranka zamudila rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu za delo, ki je bilo za tožnico ustrezno.
invalid III. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - izbris iz evidence brezposelnih oseb - dolžnost vrnitve
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožniku invalidu III. kategorije invalidnosti ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, je postala dokončna in pravnomočna in je kot taka predstavljala podlago za odločbo, s katero je bila določena le višina preplačila, ki ga je tožnik dolžan vrniti. V sporu, v katerem se presoja ta odločba, ni mogoče več presojati tožnikovih navedb, da je bil izbris iz evidence brezposelnih oseb nezakonit.
Za kršitev konkurenčne klavzule velja, da je delavec za to kršitev odškodninsko odgovoren, če so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava, ki izhajajo iz določbe 131. člena OZ. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene štiri predpostavke in sicer: obstajati mora protipravno ravnanje, nastati mora škoda, obstajati mora vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, obstajati mora krivda na strani povzročitelja škode. Dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje se nanašajo le na protipravna ravnanja toženca in na ugotavljanje škode. Sodišče prve stopnje se do vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter krivde toženca ni opredelilo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZVZD člen 5, 9, 9/2. ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
odškodnina – poškodba pri delu – varen način dela – krivdna odgovornost – deljena odgovornost
Usposabljanje in preizkus iz varstva pri delu sta namenjena poučitvi delavca o varnem načinu dela. Ravnanje tožene stranke, ki tožniku usposabljanja in preizkusa ni zagotovila, je protipravno, zato je podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je pri opravljanju dela utrpel.
Kljub temu, da tožena stranka tožnika ni poučila o pravilnem rezanju in navijanju žice, bi moral delo opraviti previdneje, saj je bila podana nevarnost, da se žica sproži in udari v del telesa. Ob nepravilnem opravljanju dela bi tako moral računati na nevarnost in biti bolj pazljiv, ker tega ni storil pa je podan soprispevek k nastanku škode v višini 50 %.
V zapuščino spada vse premoženje, ki je bilo v trenutku smrti last zapustnika (132. člen ZD). Tudi denarna sredstva, ki jih dedič dvigne z računa zapustnika na dan njegove smrti, sodijo v zapuščino, v kolikor so ob njegovi smrti obstajala (in torej niso bila porabljena). Na pravdo zaradi spora o obsegu zapuščine je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno (213. čl. ZD).
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 171, 185.
dokazovanje – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – odločilna dejstva – res iudicata – vezanost na dejansko podlago pravnomočne sodbe – škoda – odgovornost za škodo – deljena odgovornost
Odločilna dejstva so tista, na podlagi katerih sodišče ugotavlja dejansko stanje, ne pa okoliščine, na podlagi katerih sodišče sprejema oz. zavrača dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zaradi upoštevanja dodatne dokumentacije je bilo dejansko stanje kvečjemu bolje razjasnjeno. Smisel prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. čl. ZPP je predvsem v pospešitvi postopka in preprečevanju neupravičenega zavlačevanja s strani strank.
Sodišče je v ponovljenem postopku vezano tudi na dejansko podlago pravnomočnega dela sodbe in ne le na izrek. V ponovljenem postopku je o pravnomočno razsojenem delu zahtevka odločalo tudi, ko je tožnici prisodilo višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin kot v prvotnem postopku, čeprav je bil skupni dosojeni znesek v ponovljenem postopku nižji.
Povzročitelj odgovarja za celoten obseg škode, četudi je ta večja, kot bi bila pri poškodovanju zdravega človeka, odgovornosti za škodo pa povzročitelju ni mogoče pripisati v tistem obsegu, ki je obstajal oz. bi nastal neodvisno od škodnega dogodka.
stranka postopka - priznanje lastnosti stranke - etažni lastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog, da se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke. Gre namreč le za možnost, ki jo ZPP daje sodišču. Ker je tožeča stranka na poziv sodišče prve stopnje tožbo dopolnila in navedla imena, priimke ter stalno oziroma začasno prebivališče tožečih strank, je tožba obsegala vse, kar je treba, da se jo lahko obravnava. Zato je vprašanje, ali se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke, za pravdni postopek postalo nepomembno.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – novo sojenje pred drugim sodnikom
Če je zamudna sodba razveljavljena zaradi napačne ugotovitve prvega sodišča o nevloženem odgovoru na tožbo, ni razlogov, da bi moral v novem sojenju o zadevi odločati drug sodnik.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročitev tožbe – vročitev v tujini – vročitev po diplomatski poti
Če sodišče ob izostanku odgovora na tožbo izda zamudno sodbo, pa tožbe toženi stranki, ki je v tujini, ne vroči v odgovor po diplomatski poti, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. in 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, toženi stranki pa z nezakonitim postopanjem ni dana možnost obravnavanja v postopku.
ZPP člen 257, 262, 262/1, 262/2, 450, 450/1, 450/2, 454.
spor majhne vrednosti – dokazovanje – dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti – dokazna sredstva – zaslišanje stranke
Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka. Tako izvede narok za glavno obravnavo, če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov oziroma če katera od strank izvedbo naroka zahteva.
Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To pomeni, da lahko obveznost plačila storitve dokazuje s katerimkoli od njih, to je tudi z zaslišanjem strank (in ne obvezno tudi z zaslišanjem prič).
Pravni interes na ugotovitev ničnosti pravnega posla ali sklepa organa se ne domneva. Sodna praksa in pravna teorija sta že večkrat zavzeli stališče, da pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno tožbo.
O napotitvi na pravdo zapuščinsko sodišče odloči šele, ko zanesljivo ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica.
Spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, je dedno pravne narave. O tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oz. nujni delež ter ali in v kakšni vrednosti je prejel brezplačna naklonila od zapustnika, se presoja po dedno pravnih predpisih. Kadar pa med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, pa zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati oz. razčiščevati samo, temveč mora v skladu z določbo člena 210 ZD postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika
Ni res, da v zdravniškem potrdilu, ki je javna listina, in se tako domneva, da je v njem zapisano tudi resnično, ni dovolj specificirano obolenje pooblaščenca tožeče stranke na dan prvega naroka za glavno obravnavo. Na podlagi teh informacij bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je izkazan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti upoštevaje, da je pooblaščenec zbolel na dan naroka za glavno obravnavo in zato razumljivo ni mogel zagotoviti niti prisotnosti substituta.
Ni res, da bi moral pooblaščenec, če že ni prvič po telefonu uspel priklicati pisarno sodišča, poskušati večkrat ali pa uporabiti druga komunikacijska sredstva. Sodna praksa in procesna teorija sta do takšne oblike izkazovanja oziroma sporočanja upravičenih razlogov, ko gre za nenadno bolezen, zavzeli odklonilno stališče. Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje narokov brez izkazanih upravičenih razlogov ne bi smelo priti v poštev. Okoliščina, da stranka (ali pooblaščenec) ni telefonirala na sodišče, ne gre vključevati v presojo „neodvrnljivosti“ zamude.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – učinek oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripada oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči.
prekinitev zapuščinskega postopka - kasneje vložena tožba na neveljavnost oporoke
Dedič lahko vloži tožbo v zvezi z zahtevkom, glede katerega je bil napoten na pravdo, tudi po izteku roka, določenega za vložitev tožbe. Vendar to ni razlog za ponovno prekinitev zapuščinskega postopka.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
Cilj posestnega varstva (doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest) narekuje, da je pasivno legitimiran ne le neposredni motilec, pač pa tudi (skupaj s prvim ali sam zase) tisti, v korist katerega je bilo motilno ravnanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V tem primeru je primarno potrebno zmanjšati oporočno razpolaganje in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.