OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068547
ZZZDR člen 78, 78/2.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otroka – dodelitev otroka – korist otroka – nova dejstva in dokazi v pritožbi – izvedenec
Osnovno vodilo pri odločitvi, kateremu od staršev naj se otroci dodelijo, so interesi otrok. Odločitev o dodelitvi otrok enemu od staršev je torej odvisna od ugotovljenega spleta vseh življenjsko pomembnih okoliščin, v prvi meri pa je potrebno upoštevati primernost staršev za vzgojo in varstvo otrok, pa tudi razmere, v katerih bi otroci ob dodelitvi živeli. Le celovita presoja vseh okoliščin na strani vsakega od staršev je lahko podlaga za odločitev, ki je v skladu z interesi otrok.
ZZZDR člen 107, 107/1, 131c. OZ člen 280, 293, 378, 378/1.
razmerja med starši in otroci – zvišanje preživnine – način plačila preživnine – izpolnitev obveznosti – štipendija – otroški dodatek
Pri določanju preživnine gre za materialnopravno presojo v preživninskem trikotniku in je preživnina na eni strani odvisna od potreb otrok, vendar hkrati omejena z zmožnostmi staršev.
Pri višini preživnine je potrebno upoštevati tudi štipendijo in otroški dodatek.
ZZK-1 člen 43, 43/2, 120, 120/2, 146, 146/1, 146/2, 160, 160/1. ZNP člen 39.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika – predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga – poziv k dopolnitvi zemljiškoknjižnega predloga
Določba 43. člena ZZK-1 torej ureja vknjižbo izbrisa pravice, razen lastninske pravice, ne pa tudi vknjižbo lastninske pravice na pravnega naslednika pravne osebe.
Sodišče mora predlagatelja pozvati k dopolnitvi predloga oziroma popravi le v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1, ne pa tudi v primeru, da predlog ni sklepčen, ker iz vsebine predloženih listin ne izhaja utemeljenost predloga za vpis.
predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – nagrada in stroški izvedenca
Odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (ali za dopolnitev plačanega predujma), je odločanje, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe.
SR člen 270. ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
ustavitev izvršbe – pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe
Potem, ko je sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi, kjer se je vodil postopek samo na nepremičnine dolžnice (In ...) postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor dolžnice zavrnilo, vendar glede na že pravnomočno ustavitev postopka, ni imelo ne dejanske in ne pravne podlage za kakršnokoli odločanje oziroma za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo - 3. točka 365. člena ZPP.
obresti – pogodbene obresti – zamudne obresti – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Določba 376. člena OZ, ki je veljala do novele OZ (do 21.5.2007), je določala, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in ni razlikovala med pogodbenimi, zamudnimi pogodbenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Skupen znesek obresti po uveljavitvi OZ ne sme presegati glavnice, če jo je do uveljavitve OZ presegel, pa z dnem njegove uveljavitve obresti prenehajo teči.
Pregled zadeve pokaže, da je bil ta izvršilni postopek zaradi smrti dolžnice L.P. prekinjen s sklepom, izdanim v zadevi dne 28. 9. 2006. O nadaljevanju prekinjenega postopka je bilo treba v procesnem oziru odločiti. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo določbe člena 208 ZPP, ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, in ki določa, da v procesnem oziru v postopek vstopijo dediči umrle stranke, ki ni imela pooblaščenca, potem ko jih sodišče na predlog druge stranke povabi, da vstopijo v postopek. Tudi, v kolikor se dediči umrle stranke vstopu v določeni postopek protivijo, je treba te določbe razlagati kot določbe prisilnega značaja, kot si je to tudi pravilno razlagalo sodišče prve stopnje. Univerzalno pravno nasledstvo pritožnikov v razmerju do dolžnice je izkazano in temu tudi pritožniki ne oporekajo, zato je v procesnem oziru (kar je njegov namen) izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit.
Pritožbe s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo imeti vpliva. S strani pritožnikov poudarjeno prenehanje terjatve upnika zaradi zastaranja je predmet materialnopravne presoje prehoda obveznosti prejšnje dolžnice na njene dediče in bo o tem moralo odločiti sodišče prve stopnje, ob upoštevanju tovrstnega ugovora pritožnikov, v nadaljevanju postopka.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Sodišče druge stopnje se strinja, da dogovori med tožnikom in I. R. kot družbenikoma načeloma ne vplivajo na razmerje med tožnikom in samo družbo, ki je samostojna pravna oseba. Vendar pa je logično in sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da bi edina družbenika, če bi res obstajal kakšen dogovor o posojilih med tožnikom in družbo, to tudi zapisala v pogodbi o prenosu poslovnega deleža.
ZZZDR člen 12, 12/2, 406, 406/1. ZPP člen 30, 44, 44/3, 62, 180, 180/2.
vrednost spornega predmeta - obstoj zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – stvarna pristojnost
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem sporu, v katerem se pojavi. Drugi odstavek 12. člena ZZZDR določa, da se stvarna pristojnost v teh sporih ravna po vrednosti spornega predmeta. Kadar je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Toženec ima pravico do ugovora zoper vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, prav tako kot ima tudi sodišče korekturno dolžnost v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062618
ZZZDR člen 105, 129. a.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - preživljanje otrok – določitev preživnine – zmožnosti staršev – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
Nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem oziroma njegovo nesprejemanje strokovnih ugotovitev izvedenke ne more biti podlaga za določitev novega izvedenca.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico - razžalitev - osebnostna pravica na lastni podobi - pravica do duševne integritete - fotomontaža
Izkazana pa je tudi vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in tožnici nastalo nematerialno škodo, in sicer s pomočjo dveh izvedencev medicinske stroke J.M. ter V.F.Ž., ki sta oba potrdila vzročno zvezo.
zavrženje pritožbe – pooblastilo v fotokopiji – originalno pooblastilo v spisu
Pritrditi je pritožbi, da je to pooblastilo, priloženo k navedenima predlogoma (priloga pod B3), originalno pooblastilo in da je torej ob prvem pravdnem dejanju, to je ob vložitvi zgoraj navedenih vlog (vseh istočasno z dne 30. 3. 2011) bilo predloženo originalno pooblastilo z lastnoročnim podpisom tožene stranke.
odškodnina – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza – dokazno breme
Pri okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe je vzročna zveza med neko izjavo o določenih dejstvih in okrnitvijo dobrega imena in ugleda podana takrat, kadar je vsebina te izjave neresnična. Če bi bila namreč izjava resnična, ugled in dobro ime ne bi bila okrnjena zaradi izjave, temveč že zaradi ravnanja pravne osebe. Vzročno zvezo kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti mora dokazati oškodovanec.
OZ člen 179. ZST-1 člen 16, 18. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 286b, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 353, 358, 358/5.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – bistvena kršitev določb postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno odmerilo primerno odškodnino za telesne bolečine zgoraj navedenih različnih jakosti. Izvedenec je pri tem njihovo trajanje opredelil tako glede na celotno obdobje, ko so se pojavljale, kakor tudi kumulativno (npr. srednje hude bolečine so se pojavljale v času do štirih tednov, kumulativno šteto v tem času pa le osem dni).
Za razliko od odškodnin, ki se po 165. členu OZ štejejo za zapadle od trenutka nastanka škode, zapadejo pravdni stroški v plačilo šele z izdajo sodbe. V času, ko je imel tožnik še možnost spodbijati pravna dejanja dolžnika, terjatev iz naslova pravdnih stroškov še ni zapadla in glede te terjatve ni izpolnjen pogoj iz 255. člena OZ za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika.
lastninska pravica – priposestvovanje - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – umik ugotovitvenega zahtevka – razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka
Glede na modifikacijo zahtevka 12. 1. 2011 in dodatne navedbe na glavni obravnavi 24. 1. 2011 (v času odločanja sodišča prve stopnje), ko tožeča stranka ugotovitvenega dela zahtevka ni več uveljavljala, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o ugotovitvenem zahtevku, na kar tudi nima vpliva zgolj naslov v pripravljalni vlogi z dne 12. 1. 2011 „zaradi ugotovitve lastninske pravice“.