Pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta in s tem posledično do regresa za letni dopust je pogojena s časom nepretrganega delovnega razmerja, kar pomeni, da je tudi delavec, ki je upravičeno odsoten z dela upravičen do regresa za letni dopust.
Tožnik sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati z lastno oceno kvalitete podanega izvedenskega mnenja. Pa tudi sicer kvaliteta izvedenskega mnenja ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade vezano.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – spori iz razmerij med starši in otroci – kriterij uspeha
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka upoštevati vse okoliščine primera.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – verodostojnost obdolženčevega zagovora – dokazna ocena
Skladnost s povprečno življenjsko izkušnjo ter logična brezhibnost še ne zagotavljata sprejemljivosti obdolženčevega zagovora. Ta se ocenjuje enakovredno z drugimi dokazi, ki v spoznavnem smislu zagovor bodisi presežejo in terjajo posameznikovo obsodbo ali pa so tako šibki, da posameznikove obsodbe ne dovoljujejo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – obveščanje delodajalca – doječa mati
Za presojo varstva, ki ga je uživala tožnica kot doječa delavka, je odločilno, ali je tožnica toženo stranko sploh seznanila s tem, da otroka doji, oziroma ali je bila tožena stranka s tem seznanjena. Glede na dejansko ugotovitev, da je bila tožena stranka seznanjena šele s prejemom tožbe (ne pa pred tem), tožnici ni bila dolžna zagotoviti varstva, ampak ji je lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor
Ker je glavni namen roka, ki mora poteči med prejemom vabila in zagovorom, da ima delavec dovolj časa, da se učinkovito pripravi na zagovor, ob dejstvih, da se je tožnik zagovora udeležil, da je zagovor osebno podal in da si je za zagovor zagotovil tudi strokovno pomoč, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu, da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnica je v 2., 3, in 4. točki tožbenega zahtevka sicer res zahtevala plačilo plač in regresov za letni dopust, torej denarne zahtevke iz delovnega razmerja, vendar je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka odvisna od odločitve o obstoju delovnega razmerja, torej od priznanja delovnega razmerja v vtoževanem obdobju. Tožnica bi lahko za sporno obdobje uspešno uveljavljala pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da bi bilo predhodno ugotovljeno, da je delovno razmerje obstajalo. Ker pa je tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložila prepozno, je ta nedopustna in se – tudi v delu, v katerem vsebuje denarne zahtevke za to obdobje – zavrže.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-11, 54, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – uvajanje novih programov – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
V zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, je kot razlog za sklenitev navedeno delo v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa in usposabljanja delavca, prejšnje pogodbe o zaposlitvi pa so bile sklenjene iz različnih razlogov. Ker tožena stranka teh razlogov ni dokazala, saj je šlo pri prodajnih akcijah za novosti, o katerih so se delavke usposabljale sproti, pri toženi stranki pa je vedno potekala kakšna akcija, padec prometa oziroma poslovni riziko pa ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni podan zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je treba šteti, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 7. ZJU člen 16. Kolektivna pogodba za negospodarstvo člen 40, 40/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
KPND določa minimalni znesek regresa za letni dopust v višini zajamčene plače, v kolektivni pogodbi tožene stranke pa je bila ta pravica zakonito določena v višjem znesku, to je v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici prisodilo razliko v regresu do višine regresa, kot izhaja iz kolektivne pogodbe tožene stranke.
pritožbena obravnava – poseg v osebnostne pravice – pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Med osebnostne pravice sodi tudi pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju. V sodobnem življenju posameznika se pojem zasebnosti na eni strani oži (v mnogih pogledih se zaradi pojava množičnih medijev pričakuje večja izpostavljenost javnosti), po drugi strani pa se ta pojem širi in zajema vedno več vidikov življenja, kjer posameznik utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti. Tako je tudi tožnica v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovala, da ji bo na najetem garažnem prostoru zagotovljena ustrezna stopnja zasebnosti in nedotakljivosti. V to varovano sfero pa je grobo, naklepno in sistematično posegel toženec.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izpolnitev obveznosti – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Čeprav je tožnici odpravnino izplačal nekdanji direktor in lastnik tožene stranke kot fizična oseba, ne pa tožena stranka, tožnica ne more od tožene stranke še enkrat zahtevati izplačila odpravnine.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
Če je obstajala prava volja za sklenitev prodajne pogodbe, posel ni navidezen.
Pobot terjatve kot način delnega plačila kupnine ne spreminja pravne narave kupoprodajne pogodbe, tožeča stranka pa ni pogodbena stranka, zato ne more zahtevati, da pogodba iz tega razloga nima pravnega učinka (prvi odstavek 50. člena).
Časovna neomejenost uveljavljanja ničnosti zaradi varstva pravnega prometa zahteva restriktivno obravnavo ničnostnih zahtevkov, kar pomeni, da mora upnik poleg pravne koristi izkazati tudi javni interes, ki se kaže tudi v tem, da izkaže utemeljene razloge zaradi katerih, mu pravni učinki po tožbi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ne nudijo ustreznega pravnega varstva.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalid I. kategorije
Ker je tožniku 31. 5. 2009 prenehalo delovno razmerje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije in ker je tožena stranka že izdala nalog, da se mu od 1. 6. 2009 dalje izplačuje akontacija invalidske pokojnine, je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost (ki ga je prejemal kot invalid III. kategorije) do izpolnitve pogojev za pridobitev nove pravice (pravice do invalidske pokojnine), to je do 31. 5. 2009.
spor majhne vrednosti – solastnina – pogodba o upravljanju – stroški obratovanja in vzdrževanja – upravljanje garaž
Ker pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena in ker tožeča stranka ni dokazala obogatitvene podlage za vračilo, stroškov obratovanja in vzdrževanja od toženke ni upravičena zahtevati.
Ker je lastnica parkirišča dopuščala poleg izhoda za vozila tudi dodaten izhod s parkirišča za pešce, slednjega pa ni uredila, je krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko se mu je gradbeno železo na stopnici izhoda s parkirišča zadrlo v nogo. Te odgovornosti se ne more razbremeniti zgolj s trditvijo, da je šlo za neuradni izhod s parkirišča.
ZSReg člen 15. ZFPPIPP člen 121, 121/7, 427, 427/2, 429, 430, 430/2.
izbris družbe iz sodnega registra – uporaba določb ZPP – vrnitev v prejšnje stanje – neposlovanje na poslovnem naslovu
Izbris iz sodnega registra brez likvidacije ureja ZFPPIPP v 7. poglavju. V 429. členu je določeno, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSreg, če ni v oddelku 7.3 (7. poglavja) ZFPPIPP drugače določeno. To pomeni, da je uporaba 1. odst. 121. člena ZFPPIPP, ki za postopek insolventnosti napotuje na uporabo določb ZPP izključena.
SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - dvakratna prodaja - dobra vera
Pravilo, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo, izhaja že iz temeljnega načela zemljiškoknjižnega prava – načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnik, ki je (izrecno) vedel, da ni vpisan v zemljiško knjigo, in zato „ni bil čisto 100%“, ali je lastnik, ne more biti dobroverni posestnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0065788
ZPP člen 1, 18. ZDen člen 25. SPZ člen 48. ZTLR člen 23. ODZ paragraf 415.
sodna pristojnost - upravni postopek - nastanek solastnine - povrnitev vlaganj
Upoštevaje tožbene navedbe in tožbeni zahtevek se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožba tožeče stranke za priznanje solastninske pravice na parcelah tožene stranke in izstavitve zemljiškoknjižne listine je namreč lastninskopravna tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča, saj gre za spor iz premoženjskih razmerij.