Zavrženje tožbe glede zahtevka za vrnitev avtomobila temelji na določbi 1. odstavka 274. člena ZPP, ker tožnik za takšno tožbo zaradi že vrnjenega mu avta nima pravnega interesa. Vpis vozila na ime tožnika pri upravni enoti in registracijo le-tega na njegovo ime je stvar upravnega, ne pravdnega postopka, zlasti pa ni materialnopravne podlage, da bi morala tožena stranka izdati listine, s katerimi bi se avto lahko vpisal in registriral na ime tožnika. Ker je plačilo uporabnine za določeno stvar (verzijski zahtevek) protipravno (brez pravne podlage) ravnanje zavezanca in ker organom tožene stranke takega ravnanja ni možno očitati, je bilo kot neutemeljenega zavrniti tudi tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine.
Tožeča stranka v skladu z uzakonjenim razpravnim načelom ni natančno opredelila izgubljenega dobička (ki sicer predstavlja ekonomsko kategorijo) tako, da bi navedla prihodke, ki bi jih ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Tožena stranka je na nesklepčnost trditvene podlage tožeče stranke večkrat opozorila tekom postopka, s čimer je bila tožeča stranka tekom postopka v zadostni meri izzvana, da svojo trditveno podlago dopolni tako, da bo nasprotni stranki sploh omogočila učinkovito ugovarjanje obstoju in višini zatrjevane škode.
Čeprav v pravdi ni dosegla položaja tožeče stranke, je imela status pravdne stranke zato, ker je v tej vlogi sama nastopala v pravdi. Zato določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov veljajo tudi zanjo, in sicer v delu, kjer zakon določa pravila o povrnitvi stroškov ne glede na izid pravde. Če je prišlo do kakšne pomote že v izvršilnem postopku, posledic nastanka pravdnih stroškov ne more nositi tožena stranka, pač pa bremenijo tistega, ki jih je zakrivil ali komur so se pripetile, ne glede na izid pravde.
Tožnika sta pri štetju 15-dnevnega roka za pritožbo zoper sodbo zmotno upoštevala samo delovne dni, zato je pritožba zoper sodbo vložena po izteku roka in se zavrže.
Ker je posojilo banka zavarovala pri tožeči stranki in je nedvomno prišlo do nastopa zavarovalnega primera, je tožeča stranka posojilodajalki vrnila kredit namesto toženke. Z izplačilom posojenega zneska pa so prešle do višine tega zneska po samem zakonu na tožečo stranko vse pravice zavarovanca, torej banke, proti toženki, kot je v času sklenitve pogodbe določal 1. odstavek 939. člena ZOR.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem
Kolo z motorjem je v razmerju do osebnega vozila res šibkejše oz. ranljivejše prevozno sredstvo. Vendar iz obširne sodne prakse izhaja, da kolo z motorjem tako po določbah ZVCP-1, kot po dejanski rabi, sodi med motorna vozila. V takšnih primerih pa pride v poštev glede podlage odškodninske odgovornosti uporaba določila 154. člena OZ, ki ureja odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila.
vzgoja in izobraževanje – stranska intervencija – vstop v pravdo – intervencijski interes
Stranski intervenient (ministrstvo za šolstvo in šport) je pristojen za področje dela tožene stranke in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med drugim mora toženi stranki iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Gre za specifično situacijo na področju šolstva – delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko mora morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, plačati intervenient. Tako med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, in je intervenientov pravni interes za vstop v pravdo podan.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 157, 157/1. ZPP člen 359.
prepoved reformatio in peius - invalidska pokojnina
V delu, v katerem je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna (v zavrnilnem delu) pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v odločitev sodišča prve stopnje ne bi smelo poseči.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 55, 55/1-2, 55/2, 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/3, 138/4. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 311. ZFPPIPP člen 19, 213, 213/1-1, 216, 216-2, 493, 493/2, 494, 494/1-4. SPZ člen 128, 130, 135.
izvršljivost notarskega zapisa – dokazovanje zapadlosti terjatve – pridobitev ločitvene pravice – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Za presojo učinka potrjene prisilne poravnave ne zadošča zgolj dejstvo vročitve sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet, temveč je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev in do nastanka zastavne pravice na terjatvi in s tem do pridobitve ločitvene pravice.
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
javno dobro – meja med javnim dobrom in navadnim zemljiščem - kataster
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 126, 126/1, 267, 268/5. OZ člen 190.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Prvostopno sodišče ne sme izvajati dokazov v informativne namene, torej, da bi se šele z zaslišanjem priče ugotovilo določena dejstva. Tožeča stranka bi morala najprej sama postaviti vso potrebno trditveno podlago in na tej podlagi predlagati ustrezne dokaze. Kot je razvidno iz spisa pa tako ni ravnala.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069337
ZGD-1 člen 295, 295/3.
zahteva za sklic skupščine
Iz zahteve delničarja za sklic skupščine z dne 20. 09. 2010 (priloga A3) je razvidno, da je naslovljena na „poslovodstvo“, in ne na konkretno osebo, in poslana na naslov „..., Ljubljana“, kjer je bil v tem obdobju po podatkih sodnega registra sedež nasprotnega udeleženca, in kjer je naslovnik dne 23. 09. 2010 zahtevo tudi prevzel. S tem je zadoščeno zakonski določbi, da morajo delničarji zahtevo za sklic pisno predložiti upravi.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.
dokazna ocena – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Ker je višje sodišče na seji senata dne 26. 1. 2011 podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je za povzročitev prometne nesreče odgovoren F. M., je v skladu z določbo 2. odstavka 347. člena ZPP razpisalo pritožbeno obravnavo.