odškodninska odgovornost izvajalca gradnje – prečkanje gradbišča – udrtina na gradbišču – padec na gradbišču
Nezavarovana vdrtina, ki naj bi bila vzrok padca, je bila na gradbišču, spričo česar, zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da bi morala biti posebej označena, saj je gradbišče namenjeno delavcem in ne peščcem.
pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini v korist določenega dediča – dedni dogovor – pravica do nujnega deleža
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi na pozneje najdenem premoženju.
Za razlago, ali gre pri nekem poslu za predpogodbo ali pa že za glavno pogodbo, ni odločilen naziv pravnega posla, marveč vsebina izpolnitvenih ravnanj, h katerim so se zavezale pogodbene stranke.
Za predpogodbo je značilno to, da se stranki zavezujeta zgolj skleniti glavno pogodbo in nič več kot to. Smisel predpogodbe je torej v tem, da stranki na zavezujoč način zavarujeta svoj izpogajan pravni položaj (vse bistvene sestavine glavne pogodbe), vendar k izpolnitvenemu ravnanju po glavni pogodbi še nista zavezani. To postaneta šele s sklenitvijo glavne pogodbe.
Ker je lastnica parkirišča dopuščala poleg izhoda za vozila tudi dodaten izhod s parkirišča za pešce, slednjega pa ni uredila, je krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko se mu je gradbeno železo na stopnici izhoda s parkirišča zadrlo v nogo. Te odgovornosti se ne more razbremeniti zgolj s trditvijo, da je šlo za neuradni izhod s parkirišča.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnino – izvršilni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Sodišče, kadar dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Določbi 86. in 88. člena ZZK-1 ne terjata pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga za zaznambo izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0065788
ZPP člen 1, 18. ZDen člen 25. SPZ člen 48. ZTLR člen 23. ODZ paragraf 415.
sodna pristojnost - upravni postopek - nastanek solastnine - povrnitev vlaganj
Upoštevaje tožbene navedbe in tožbeni zahtevek se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožba tožeče stranke za priznanje solastninske pravice na parcelah tožene stranke in izstavitve zemljiškoknjižne listine je namreč lastninskopravna tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča, saj gre za spor iz premoženjskih razmerij.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, prav tako pa tudi ne, ali so izpolnjene obveznosti strank iz zemljiškoknjižnega dovolila.
Navedba datuma vrnitve posojila v posojilni pogodbi še ne pomeni, da je posojilna pogodba fiksni pravni posel. Glede na strogo zakonsko sankcijo razdrtja fiksne pogodbe zaradi neizpolnitve mora biti volja strank, da skleneta fiksni pravni posel, tudi sicer nedvoumno izražena, bodisi da je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina po naravi posla, bodisi da je izrecno dogovorjeno, da se bo pogodba štelo za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.
ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pa ne more pomeniti, da žrtev po tem obdobju sploh več ne bi mogla predlagati izdaje novih ukrepov (z novim predlogom, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katerih varstvo je namenjen ZPND). Ob na novo vloženem predlogu je treba pretehtati, ali so podani materialnopravni pogoji za izrek ukrepa.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 9, 9/1, 11, 11/2, 11/3. ZPP člen 350, 350/1, 365-2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Tožnik, ki ima po podatkih spisa stalno prebivališče na območju okrožnega sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, trdi, da ga je v Belgiji poškodovalo tovorno vozilo, last druge toženke, obvezno zavarovano pri prvi toženki (obe s sedežem v Nemčiji). Nedvomno gre za spor z mednarodnim elementom, zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pravila Bruseljske uredbe I pristojno za sojenje v njem, pa pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0067666
OZ člen 963. ZPP člen 154, 458.
subrogacija - spor majhne vrednosti - pravdni stroški - kilometrina
Podlago za odločitev v obravnavanem sporu vsekakor predstavlja določba 1. odstavka 963. člena OZ, po kateri z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
sprejem v članstvo lovske družine - kršitev načela enakosti - svoboda združevanja - omejevanje človekovih pravic
Držijo pritožbene navedbe, da je prejšnji zakon, ki je urejal področje lovstva (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč) imel izrecno določbo, po kateri je vsak lovec lahko član samo ene lovske družine, sedaj veljavni Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) pa take določbe nima več, vendar tudi nima izrecne določbe, po kateri bi lahko bil vsak lovec član več lovskih družin, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju. Zato določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom.
plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačilo – nesporazum med stranko in odvetnico
Prepozno plačana sodna taksa za pritožbo ima iste posledice, kot neplačilo sodne takse, torej nastop domneve o umiku pritožbe. Za preprečitev nastopa domneve o umiku ne zadošča, da je taksa poravnana. Morebitni nesporazum med odvetnico, ki je stranki poslala poziv za plačilo sodne takse in stranko glede pomena plačila sodne takse, ni pravno upošteven pritožbeni razlog.
ZPP člen 248, 248/1, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Izvedenec je izmeril površine prostorov v pritličju stavbe, izmeril varnostni zid in podal kratko mnenje o tem, ali je v tej stavbi možna vzpostavitev etažne lastnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšno mnenje (le) zahtevno in ne zelo zahtevno.
stroški – stroški postopka – nadaljevanje postopka v pravdi – povrnitev izvršilnih stroškov – načelo uspeha v pravdi
V ugovoru, ki ga je tožena stranka podala zoper sklep o izvršbi, stroškov ni priglasila, prav tako tudi ne do konca glavne obravnave. Tožena stranka je prvič zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov v pritožbi, kar je prepozno, saj bi jih morala zahtevati do konca glavne obravnave.
V tem primeru se je sodišče odločilo v skladu s 3.odstavkom 154. člena ZPP, po katerem mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.
ZIZ člen 15. ZJSRS člen 28, 28/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-3.
izvršilni naslov – nadomestilo preživnine – jamstveni in preživninski sklad – obveznost plačevanja preživnine
Ker je upnik svojo odločbo, ki je podlaga sklepu o izvršbi, izdal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o dolžnikovi obveznosti plačevanja preživnine mladoletnemu otroku, gre le za nadomestno izpolnitev obveznosti namesto dolžnika, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred okrožnim sodiščem in ne za neko novo obveznost, o kateri dolžnik ne bi bil seznanjen oziroma zanjo ne bi vedel.