sojenje brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravil postopka - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 50. člena ZUS, ker je na nejavni seji ugotavljalo dejstva, ki jih je v dopolnitvi odgovora na tožbo zatrjevala tožena stranka, tožečima strankama pa ni omogočilo, da bi se izjavili o teh dejstvih. Podana je bistvena kršitev postopka po 1. točki 1. odstavka in 2. odstavku 72. člena ZUS. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje glede napotitve tožečih strank z odškodninskim zahtevkom na pravdo na podlagi 2. odstavka 63. člena ZUS.
ustavne pravice - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - že končan sodni postopek
Če je sodni postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršitve te pravice ni več mogoče preprečevati. Aktualen je le še zahtevek na ugotovitev nezakonitega dejanja in za pravično odškodnino. Za odločanje o takem zahtevku pa v Zakonu o upravnem sporu (ZUS) ni podlage. Posamezniki imajo v primeru morebitne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po določbi 26. člena Ustave RS.
ZUS člen 62, 75, 75/3.OZ člen 147, 147/1.URS člen 23.
ustava - kršitev ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode - pravila odškodninskega prava - pasivna legitimacija
Za povrnitev škode zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, veljajo pravila odškodninskega prava. Pasivno legitimirana je zato Republika Slovenija.
pravica do povrnitve škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe povzroči državni organ - upravni postopek - rušenje objekta
V obravnavanem primeru je toženka v upravnem postopku ravnala v skladu s predpisi, saj je rušenje objekta temeljilo na upravni odločbi, in sicer na tisti, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik in ki ni bila odpravljena. Ta odločba upravnega organa temelji na 73. - 76. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Poleg tega je upravni postopek po 76.a členu ZUN tekel proti investitorju in je posegal v prostor brez ustreznih dovoljenj ali odločbe, in ne proti tožnici. Če je ravnal samovoljno, tožnici ni nastala škoda, če je bil njen pooblaščenec, pa naj sama uredita svoje notranje razmerje.
ustavne pravice - kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku
Nedoločenemu pravnemu pojmu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 1. odstavka 23. člena Ustave RS je treba v vsakem posameznem primeru natančno določiti njegovo vsebino.
kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku - prenehanje dejanja, s katerim naj bi bila kršena pravica
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo, smisel sodnega varstva pa je zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.
ZPP člen 11, 11/1, 11/3, 109, 109/1, 109/2.URS člen 2,15, 22, 25, 29, 39.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - avtoriteta sodne oblasti - pravica do pravnega varstva - pravica do svobode izražanja - višina denarne kazni
Določba 109. člena ZPP o kaznovanju tistega, ki v vlogi žali sodišče, je disciplinski ukrep, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka, nujno procesno disciplino, zaupanje v sodstvo in avtoriteto sodne oblasti. Ta določba ne omejuje stranke pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav. Udeleženec postopka svojih izjav pred sodiščem ne sme podajati na nedostojen žaljiv način.
Tožnik je v tožbi in dopolnitvi tožbe navedel vse podatke, ki jih določa 3. odstavek 28. člena ZUS. Vsebina tožbe je bila sposobna za obravnavanje in meritorno odločanje, zato ni bilo podlage za njeno zavrženje. Z odklonitvijo sodnega varstva je bila kršena njegova ustavna pravica iz 1. odstavka 23. člena Ustave RS.
URS člen 15, 22, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 70, 71, 75,81.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, saj sta na podlagi zdravstvene dokumentacije, mnenja zavodske psihiatrinje ter mnenja izvedenca ugotovili, da pridržani boleha za kronično boleznijo - shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima v zadnjih letih izrazito neugoden potek. Ima slabo realitetno kontrolo, zato je prisoten kronificiran blodni sistem (tako je na primer prepričan, da je po njegovih projektih izdelano letališče na Japonskem, da ima otroke z določenimi ženskami in podobno). Zdraviti se mora z zdravili, ki jih mora jemati trikrat dnevno, toda pridržani je do predpisane psihofarmako terapije neuvideven in brez kontrole ne bi jemal zdravil. Če ne bi jemal zdravil, pa bi ogrožal sebe in okolico.
Sodišči sta preverili tudi možnost, da bi pridržani živel izven zavoda in jemal zdravila pod kontrolo, a je ni.
pravica do povračila škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - odškodninska odgovornost za zakonodajno protipravnost - socialne in ekonomske pravice - socialna varnost otrok
Socialna in ekonomska enakost prav vseh otrok je iluzorna. Tudi ustava, mednarodne konvencije in zakonodaje te vrednote ne morejo zagotavljati. Dolžnost države je, da poskrbi za tak standard socialne varnosti, ki zagotavlja preživetje in ki je v skladu z njenimi ekonomskimi sposobnostmi.
Ker tožeča stranka ni prejela odločbe o odločitvi tožene stranke o dodelitvi sredstev, je nastalo stanje, analogno molku organa. Tožeča stranka bi v taki situaciji imela možnost, ob izpolnjenih predpostavkah, sprožiti upravni spor, zato ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati kot posebno vrsto spora polne jurisdikcije zaradi varstva ustavnih pravic.
URS člen 147, 161, 161/1.ZustS člen 43, 48.ZGZS člen 20a, 20b. ZGZS-A.
zahteva za varstvo zakonitosti - razveljavitev zakona - pravna praznina - protiustavnost - članski prispevek - ugotovitev protiustavnosti zakona - pravne posledice ugotovitve protiustavnosti - pravne posledice razveljavitve zakona - ugotovitev protiustavnosti - gospodarska zbornica - merila za določitev članskega prispevka
Če ustavna odločba le ugotovi neskladnost zakona z ustavo, zakon ni razveljavljen in se torej mora uporabljati še naprej vsaj do izteka roka za odpravo neskladnosti. Isto velja celo za (že razveljavljeni) zakon do preteka roka za učinkovanje razveljavitve.
Zaradi pravnih praznin protiustavni zakon se uporablja še naprej, če zakonodajalec v postavljenem roku zakona ne uskladi z ustavo. Kot takšen se mora uporabljati, četudi o njegovi protiustavnosti ni dvoma. Tako je, ker je zakon tudi po preteku uskladitvenega razloga (še vedno) nerazveljavljen. Takšno pravno stanje se nadaljuje vse dokler zakonodajalec za odpravo protiustavnosti ne sprejme ustreznega zakona in se novi zakon tudi ne začne uporabljati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS08719
URS člen 15, 39.ZOR člen 13, 200.
razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - nosilci javnih funkcij - osebnostne pravice - načelo svobode izražanja - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca prek razumnih meja omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08593
URS člen 15, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 37, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76,77, 78, 79, 80, 81.
postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - podaljšanje pridržanja - pravica do prostosti - pravica do varnosti duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Po 81. členu ZNP se v postopku za podaljšanje pridržanja primerno uporabljajo določila postopka o pridržanju. Zato je sodišče pravilno ravnalo v skladu s 75. členom ZNP, ko je obiskalo pridržano osebo in jo zaslišalo, zaslišalo je zdravstveno osebje v bolnišnici in pritegnilo tudi zdravnika specialista iz druge zdravstvene organizacije, ki je pregledal vso zdravstveno dokumentacijo in pridržano osebo ter potrdil, da ima kronično duševno bolezen shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima predvsem v zadnjih letih izrazito neugoden potek, kar je posledica narave bolezni same in tega, da odklanja zdravljenje in jemanje zdravil.
Je pa revizija utemeljena, kolikor opozarja, da je sodišče sicer skrbno ocenilo izpovedi oseb, ki so bile zaslišane v postopku pri prejšnjih odločitvah, vendar sedaj ni ponovno zaslišalo vsaj brata in skrbnika pridržane osebe, da bi se prepričalo, ali so se v letu dni morda spremenile okoliščine in ali bi bilo mogoče z njuno pomočjo ali s pomočjo kake tretje osebe zagotoviti, da bi pridržani vendarle jemal zdravila.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - procesna predpostavka za vložitev tožbe - primarno sodno varstvo v rednem postopku
Stranka ne more uveljavljati subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu, če ima na razpolago primarno sodno varstvo v rednem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/3, 150, 150/2. ZSR člen 5, 5/1.URS člen 33, 67.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine - posegi v lastninsko pravico - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino - pravica do neprofitne najemnine - prenosljivost pravice - uporabnik stanovanja po ZSR
Pravica do neprofitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice, na uporabnika stanovanja po ZSR pa se je (kot izjema) prenesla samo ob pogojih iz tretjega odstavka 147. člena SZ. V vseh drugih primerih je ta pravica neprenosljiva.
Upravni organ je zavrnil zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za priznanje položaja stranke v lokacijskem postopku zaradi tega, ker ni izkazal lastništva države na zemljiščih, na katerih je bila predvidena gradnja. Z odločbo Ustavnega sodišča RS je bil med upravnim sporom razveljavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega družbenega plana I, s katerim je občina v nasprotju s 3. in 8. členom ZKZ nezakonito spremenila namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je Ustavno sodišče RS odpravilo zazidalni načrt. Ker je bilo sodelovanje v postopku odklonjeno tožeči stranki zaradi neizkazanega lastništva zemljišč, je z razveljavitvijo prostorskih aktov nastopil učinek odločitve Ustavnega sodišča RS tudi na to pravno razmerje, ker o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
ustavno sodišče - razlaga določb ZDen - podlaga za odpravo posamičnega akta
Če je bila s strani ustavnega sodišča podana razlaga določb ZDen, to še ni podlaga za odpravo posamičnega akta na podlagi 46. člena ZUstS, saj se ta določba nanaša na odpravo podzakonskega predpisa.