Ker je tožniku sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne more uveljavljati v upravnem sporu in je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo nedovoljeno tožbo.
varstvo osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - sojenje na seji
Odločitev o zakonitosti dejanja, s katero se posega v ustavne pravice po 3. odstavku 1. člena ZUS, je odločitev o pravici; sodišče je kršilo 22. člen Ustave RS, ker je tožbo zavrglo, ne da bi strankam dalo možnost, da se izjavijo o procesnem gradivu v sodnem spisu.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča so osmrtnice po vsebini plačano obvestilo in je stvar uredniške politike, v kakšni obliki se bodo objavljale (z verskimi simboli ali brez). Opustitev objave osmrtnice, skupaj z znamenjem križa, ne predstavlja akta oz. dejanja iz 3.
odstavka 1. člena ZUS. Gre za razmerje med posamezniki in pravno osebo, brez oblastnih elementov, in je za tako razmerje zagotovljeno civilno sodno varstvo.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZUS člen 1, 1/3, 2, 2/1, 16, 16/1, 21, 21/1, 28, 28/3, 36, 36/4, 62, 62/1, 73.URS člen 34, 35, 37.ZPP člen 150, 184.ZPPre člen 14.
varstvo ustavnih pravic - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - upravni spor - drugo sodno varstvo
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VS08205
ZOR člen 155.ZDen člen 72.URS člen 26.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionalizirane nepremičnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - višina prikrajšanja
Celo ob predpostavki protipravnosti ravnanja tožene stranke in vzročne zveze z nastalim prikrajšanjem pravno ni mogoče odločiti o višini odškodovanja po določbah ZDen, dokler ni znana oblika prikrajšanja. Višina prikrajšanja namreč utegne biti različna pri vrnitvi nepremičnine v naravi in drugačna pri izplačilu obveznic Slovenskega odškodninskega sklada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VS08094
ZASP člen 99, 99/4.URS člen 22.
avtorsko pravo - avtorsko pravno varstvo - materialne avtorske pravice - avtorski honorar - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic - zastopanje strank v pravdnem postopku - pooblaščenci - dokazovanje - izvedenci - plačilo predujma za izvedenca
Iz avtorske pogodbe tako kot iz podjemniške pogodbe (četrti odstavek 99. člena ZASP) izhaja dolžnost plačila naročenega dela. Toženka je dolžna plačati tolikšen obseg dogovorjenega dela, kolikor je dokazan. Zavrnitev plačila za nedokazani del je zato materialnopravno pravilna.
Res bi bilo za ustrezno enakost pravdnih strank bolje, da bi vsako od njiju zastopal odvetnik, ne pa samo eno od njiju. Vendar v pravdnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje strank, zato lahko v vsaki pravdni zadevi pride do takega, za eno strank manj ugodnega položaja. Tudi iz ustavne zahteve za enako varstvo pravic ne izhaja zahteva za obvezno zastopanje pravdnih strank po odvetnikih v postopku na prvi stopnji. Zato je le od volje vsake posamezne stranke odvisno, ali bo nastopala sama, ali pa bo pooblastila odvetnika.
Če se je tožnik kljub dobronamernemu nasvetu sodišča odločil, da ne bo pooblastil novega odvetnika, je ravnal v skladu s svojo svobodno voljo, vendar mora nositi tudi posledice take odločitve, ki se sedaj kažejo v njegovem občutku, da naj ne bi bil enako obravnavan kot nasprotna stranka, ki je imela odvetnika.
DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08181
URS člen 15, 26, 33, 67.ZOR člen 210, 210/4, 714.ZPP člen 1, 196, 339, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-12, 339/2-14, 370.ZKP člen 172, 214, 224, 498.
sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - aktivna legitimacija dedičev - enotno sosporništvo - vrnitev stvari - kazenski postopek - odškodninska odgovornost države - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zavrženje ovadbe - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - materialno sosporništvo dedičev
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
varstvo ustavnih pravic - upravni spor - dopustnost upravnega spora - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo zagotovljeno v izvršilnem in zemljiškoknjižnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu ni dopustno.
ZDoh člen 11, 11-4. ZDoh-1 člen 16, 16/7.URS člen 14, 15. ZUS člen 73.
dohodnina - olajšave za pastorka - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - njene pravne posledice na nepravnomočne odločbe - sojenje na podlagi neposredne uporabe določb Ustave RS.
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je določba 4. alinee 11. člena ZDoh v nasprotju z Ustavo, ni pa odločilo, kako se rešujejo odprte zadeve v predhodnem obdobju do uskladitve zakona z Ustavo, je treba po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru tožniku v tem sporu zagotoviti učinkovito varstvo pravic z neposredno uporabo določb Ustave RS.
povrnitev gmotne in negmotne škode - pravica do zdravstvenega varstva - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnost - prispevek oškodovanca k povečanju škode - prisilitev k zdravljenju - dolžnost oškodovanca podvreči se medicinskemu posegu (artroskopija)
Za presojo oškodovančeve dolžnosti zmanjševati škodo niso odločilni kriteriji, ki jih postavlja medicinska veda, pač pa standard povprečnega pacienta. Tožnici, ki je prestala že pet medicinskih posegov, od tega kar dve artroskopiji, zato ni mogoče očitati nesodelovanja pri zdravljenju, ker potem, ko dosedanje ni prineslo pričakovanih (zaželenih) učinkov, odklanja ponoven artroskopski poseg.
privatizacija stanovanj - upravičenci za odkup - imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS - zamenjava stanovanja - odgovornost države - povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina
V času, ko naj bi tožnica sklenila pogodbo o odkupu stanovanja, bi morala biti imetnica stanovanjske pravice na tem stanovanju, poleg tega pa bi glede na veljavna določila 68. člena URS in UZITUL morala izpolnjevati tudi pogoj državljanstva Republike Slovenije.
ZVO člen 35, 35/2, 78, 78/1, 78/2, 78/3.ZS člen 3, 3/2.URS člen 3, 3/2.
poseg v okolje - postavitev daljnovoda - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine - merila za določitev višine odškodnine - neobstoj (nesprejem) podzakonskega predpisa - delna zakonska praznina - kršitev ustavnega načela delitve oblasti
Postavitev koridorja in daljnovoda na tožničini nepremičnini predstavlja prav tak poseg, kot ga ima v mislih prvi odstavek 78. člena ZVO. Nesprejem v drugem odstavku istega člena predvidenega podzakonskega predpisa pomeni delno zakonsko praznino. Nižji sodišči sta pri določitvi odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine ravnali v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena ZS.
Upoštevali sta merila, ki veljajo pri določanju odškodnine za zmanjšano vrednost nepremičnine v drugih podobnih primerih iz obligacijskega prava in se pri tem oprli na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca gradbene stroke. Tako sta ne samo smeli, ampak tudi morali storiti, ker ne smeta odkloniti sodnega varstva (drugi odstavek 2. člena ZPP) in ker morata v konkretni zadevi napolniti tudi eventuelno pravno praznino (drugi odstavek 3. člena ZS). Zato tako ravnanje sodišča ne pomeni zatrjevane kršitve načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast iz drugega odstavka 3. člena URS.
Ne gre za dejanje upravnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, če gre za pooblastilno razmerje med tožnikom in tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07671
ZNP člen 34, 37.ZPP člen 378, 384, 384/3, 384/4.URS člen 15, 15/5.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - pravica do revizije - človekove pravice in temeljne svoboščine - uresničevanje in omejevanje pravic
Pravica do revizije je ena izmed dodatnih pravic, poleg tistih, ki jih zagotavlja ustava. Zato ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice, če zakon pravice do tega pravnega sredstva ne zagotavlja za vse sodne odločbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO JAVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07640
URS člen 26, 26/1. Drugi protokol o prepovedi ali omejitvi uporabe min, min presenečenja in drugih sredstev h Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako člen 3, 3/1, 3/4.ZOR člen 177, 177/3.
pravica do povračila škode - protipravnost - prispevek oškodovanca - stopnja krivde - malomarnost - javnopravna odškodninska odgovornost države - ravnanje teritorialne obrambe ob agresiji JLA - protitankovske mine - mednarodno vojno pravo
Ravnanje pripadnikov teritorialne obrambe v času izrednih razmer zaradi priprav JLA na agresijo je imelo svojstvo ravnanja javnopravnih oseb. Zato je pravna podlaga za toženkino odgovornost v prvem odstavku 26. člena Ustave Republike Slovenije.
O hujši stopnji krivde od malomarnosti za obe tožnici bi bilo mogoče govoriti samo, če bi vedeli ali vsaj morali vedeti, da je barikada oziroma njena okolica minirana, pa bi vseeno peljali naprej in lahkomiselno mislili, da se bosta minam izognili.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07614
URS člen 15, 15/2, 15/3, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 6, 10, 10/2. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 19, 19/3.ZOR člen 170, 170/1, 171, 171/1, 199, 200. ZPZ člen 2, 3. ZJG člen 7. ZMed.KZ člen 169.
zahteva za varstvo zakonitosti - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - povrnitev negmotne škode - objava sodbe ali popravka - žalitev časti - javna glasila (mediji) - žaljivost kot pravni standard - očitek storitve kaznivega dejanja - preklic neresnične izjave - objava sodbe v drugih medijih
Toženka je zlorabila pravico do svobodnega izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, saj bi se morala zavedati, da je v svoji reviji neupravičeno objavila neresnična in za tožnika žaljiva dejstva. Zaradi posega v čast in ugled je tožnik upravičen do zadoščenja po 199. členu ZOR in sicer do preklica neresničnih izjav, glede na okoliščine primera, zlasti glede na težo žalitev in posledice nedopustnega ravnanja, pa tudi do objave sodbe v reviji, ki jo izdaja tožnik.
Zahteva za objavo sodbe v tistih medijih, ki so povzemali objavljene trditve toženke, je bila zavrnjena, saj niso pravdne stranke, zato jim sodišče v tem postopku ne more naložiti izpolnitve nobenih obveznosti, tožbeni zahtevek, da mora toženka nekaj objaviti na svoje stroške, pa je premalo določen, da bi bil izvršljiv.