URS člen 22, 26, 161. ZBan-1 člen 6, 27, 27/1, 33, 253a, 261a, 350a. ZPSVIKOB člen 9, 45. ZRPPB člen 265. ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1, 1/1-1. ZUstS člen 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o prekinitvi sodnega postopka - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - sklep o nadaljevanju postopka - sklep o krajevni nepristojnosti - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona po ustavni odločbi - naknadno odpadla pravna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru na podlagi ZPSVIKOB, kot že rečeno, ni več veljavna pravna podlaga, zato sprejete odločitve na podlagi neobstoječega zakona ni mogoče potrditi. Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču je namreč določeno, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
Tožeče stranke se ob vložitvi obravnavane pritožbe (pa tudi ob vložitvi tožbe) niso mogle soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se niso mogle izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo. V teh posebnih okoliščinah bo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku moralo presoditi svojo pristojnost (tudi) na novi podlagi, tožečim strankam pa skladno s pravico do izjave omogočiti, da se izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma morebitne prilagoditve zahtevka, ker teh sprememb tožniki (logično) ob vložitvi tožbe niso mogli imeti pred očmi.
ZPom člen 2, 2-1, 4, 4/2, 5, 9, 9/1, 9/1-1. KZ-1 člen 97.
pomilostitev - aktivna legitimacija - odločitev ministra za pravosodje - postopek začet po uradni dolžnosti - zavrženje prošnje
Aktivno legitimiran za vložitev prošnje za pomilostitev iz razloga po 1. točki člena 2 ZPom je le minister, pristojen za pravosodje (drugi odstavek člena 4 v zvezi s 5. členom ZPom).
izbris iz sodnega registra - poslovanje družbe - poslovni naslov
Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženi listini: odpoved pogodbe za najem poslovnega prostora z dne 27. 11. 2023 in zapisnik o primopredaji poslovnega prostora z dne 26. 6. 2024, ki ga je sopodpisal tudi subjekt vpisa po direktorici. Iz slednjega izhaja, da je predlagatelj prejel ključe od subjekta vpisa. Če je subjekt vpisa izročil poslovni prostor predlagatelju in brez ključev nima več vanj vstopa, potem ne more več poslovati na registriranem poslovnem naslovu.
OZ člen 904. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1.
posredniška pogodba o potovanju - spor majhne vrednosti - odmera odvetniških stroškov - odpoved potovanja - pogodbe o zavarovanju odpovedi potovanja
Posredniška pogodba o potovanju je odplačna zastopniška pogodba. Z njo se posrednik zavezuje, da bo v imenu in na račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo neko potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (904. člen OZ). Čeprav zakon označi obravnavano pogodbo kot posredniško, gre dejansko za zastopniško pogodbo. Zastopnik namreč ne le posreduje med naročnikom (potnikom) in tretjim (izvajalcem storitve), temveč v imenu in na račun naročnika s tretjim sklepa pogodbo.
Edina sprejemljiva in zakonita razlaga je tako lahko le takšna, da ima v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko na to tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.
sodni register - poslovanje družbe - poslovni naslov - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP
Listini se ne nanašata na subjekt vpisa. Slednji ni sopodpisal zapisnika o primopredaji poslovnega prostora, temveč druga pravna oseba, za katero predlagatelj navaja, da je izvajala storitve virtualne pisarne za subjekt vpisa. Iz teh listin tako ne izhaja, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.
izbris iz sodnega registra - poslovanje družbe - poslovni naslov
Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženo sliko poštnega nabiralnika in navaja, da je na njem pojasnilo, da subjekt vpisa ne posluje več na tem naslovu oziroma je neznan ter da naj se pisanja ne vročajo za podjetja, ki niso navedena na nabiralniku, saj na tem naslovu ne poslujejo več.
URS člen 22. ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 120, 120/1, 120/2, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neizkazane navedbe - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave
Določba o obveznosti razpisati narok se nanaša samo na predloge za vrnitev v prejšnje stanje, ki so dopustni. Prepozne in nedovoljene predloge predsednik senata zavrže brez naroka.
odločitev o pravdnih stroških - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - izpolnitev obveznosti - povod toženca za tožbo
Če toženec med postopkom izpolni uveljavljano terjatev, s tem smiselno pripozna tožbeni zahtevek. Zato mora tožniku, če ta takoj po izpolnitvi umakne tožbo, povrniti pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP). Izjema pa je v primeru, ko toženec ni dal povoda za tožbo (157. člen ZPP). Velja, da je toženec dal povod za tožbo, če je tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo lahko sklepal, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih pravnih interesov.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - končan postopek na prvi stopnji - dejansko stanje ob izdaji odločbe - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - naknadni dogovori - medsebojna kompenzacija - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
Ker tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbeni postopek in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba tožene stranke šteje za umaknjeno, pravilen, ker takšno pravno posledico predpisuje tretji odstavek 105.a člena ZPP.
ZPrCP člen 26, 46, 46/6, 46/6-5. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 52, 52/2, 144, 144/1, 156, 156/1, 156/1-3, 171b, 171č.
načelo ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - kršitev materialnih določb zakona - hitri postopek o prekršku - voznik začetnik - stvarna pristojnost organa - glavna in stranska sankcija - kazenske točke v cestnem prometu - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari
Prvoten plačilni nalog prekrškovnega organa je bil odpravljen, zato ne gre za podvajanje postopkov oziroma za dvakratno sojenje.
DRUŽINSKO PRAVO - INVALIDI - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079409
URS člen 8, 14, 23, 25, 52, 53. MKPI člen 1, 1/2, 12, 13, 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Evropska socialna listina (1995) člen 15. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 26. DZ člen 239, 243, 265. ZNP-1 člen 5, 21, 21/1, 22, 25, 27, 57. ZPP člen 188, 188/4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - več predlagateljev - umik predloga v nepravdnem postopku - ponovna vložitev predloga - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženci nepravdnega postopka - prizadetost pravnega interesa - sorodstveno razmerje - družina - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - skrb za družinske člane - invalidnost - pravice invalidov - enakost pred zakonom - dostop do sodnega varstva - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do pravnega sredstva - pravni interes - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Interes osebe, ki v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prijavi udeležbo zaradi nudenja podpore osebi z invalidnostjo, je lahko le pravni interes.
ZIZ člen 15, 56, 56/1, 56/2, 58, 58/4, 76, 76/2. ZFPPIPP člen 296, 296/2. OZ člen 287, 287/2. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiv notarski zapis - res iudicata - solidarni porok - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - delno poplačilo - prednostni vrstni red - maksimalna hipoteka - stečaj nad glavnim dolžnikom - vrstni red poplačila terjatev
Niso utemeljene pritožbene navedbe o celotnem poplačilu upnikove terjatve (na podlagi sporne kreditne pogodbe, po kateri se je dolžnik zavezal kot solidarni porok) v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da so imele v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom vse zavarovane upnikove terjatve od preizkusa terjatev dalje enoten status, celoten znesek upnikovih terjatev (1.756,611,55 EUR) torej predstavlja terjatve istega reda. Obrazložilo je tudi, da iz listin ne izhaja, da bi bila terjatev po sporni kreditni pogodbi privilegirana na način, da bi morala biti prednostno poplačana. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da iz izjave stečajne upraviteljice ne izhaja, da je bila terjatev po sporni kreditni pogodbi v celoti poplačana, ampak da je bila v razdelitvi (le) upoštevana. Glede na navedeno dolžnik nima prav, da bi se morala v stečajnem postopku najprej poplačati upnikova terjatev na podlagi sporne kreditne pogodbe, njegovo sklicevanje na drugi odstavek 287. člena OZ v zvezi s tem pa je neutemeljeno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080002
DZ člen 161, 189.
dokazni standard verjetnosti - začasna odredba v družinskih sporih - preživljanje otroka - ogroženo preživljanje - spremenjene razmere - preživninska obveznost staršev - finančne zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - otrokov standard - dopust - najemnina in stanovanjski stroški - porazdelitev preživninskega bremena - sklenitev sodne poravnave
V posebej utemeljenih primerih DZ določa, da sodišče z začasno odredbo določi začasno preživnino, ki velja do sprejema končne odločitve, in sicer v primerih, ko je ogroženo preživljanje otroka, ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda, na podlagi verjetno izkazanih dejstev.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - ustalitev krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - hitrost postopka - varstvo pravic
Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZNP-1 lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo drugemu sodišču le, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost in če je očitno, da se bo postopek lažje izvedel pred drugim sodiščem, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, to je otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težave v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/5, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice (2013) člen 16, 16/1, 146/2, 16/3. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenske Konjice (1996) člen 6, 6/1, 6/1-3, 13, 14.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - plačilo komunalnih storitev - zbiranje komunalnih odpadkov - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
Glede storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo Odlok o komunalni in padavinski vodi in zavrnilo toženčev ugovor o tožničinem neupravičenem zaračunavanju teh storitev, ker je oproščen njihovega plačila, saj je registriran kot kmetijsko gospodarstvo (prvi, drugi in tretji odstavek 16. člena Odlojma o komunalni in padavinski vodi).
Prav tako je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede storitev s komunalnimi odpadki. Uporaba tožničinih storitev je za toženca obvezna, toženec pa je obvezen uporabnik storitev javne službe (3. točka prvega odstavka 6. člena, 13. in 14. člen Odloka o komunalnih odpadkih). Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, si toženec ne more izbirati, ali bo tožničino storitev uporabljal ali ne, saj gre za prisilni predpis, ki v javnem interesu ureja reden in učinkovit odvoz odpadkov. Zato tudi ne more zavračati že izdanih računov z razlogom, da zavrača storitve.
OZ člen 40, 83, 87, 111, 884, 897. ZVPot člen 22, 22/4, a57b, a57b/1, a57b/1-3, 57f, 57f/1. ZVPot-1 člen 172, 172/1, 172/1-3.
pogodba o organiziranju potovanja - pogodba o paketnem potovanju - pogodbeni pogoji - odstop od pogodbe - razvezana pogodba - odstopnina (skesnina) - nejasna določila v posebnih primerih - razlaga pogodbenih določil - nagib za sklenitev pogodbe - potrdilo o potovanju - pojasnilna dolžnost - potnik - vsebina splošnih poslovnih pogojev - izpolnjevanje predpisanih pogojev - veljavna potna listina - pravica in dolžnost informiranja - skrbnost dobrega gospodarja
Pritožba sicer pravilno opozarja na določbo 87. člena OZ (in četrti odstavek 22. člena ZVPot), a ta v obravnavanem primeru ni uporabna. Določa namreč, da je v primeru, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Pomembno je, da v obravnavani zadevi nobeno določilo pogodbe ni nejasno, pojasnilno dolžnost glede veljavnosti potnih listin pa je tožena stranka opravila. Zato seveda ni kaj razlagati v korist druge stranke (tožnic).
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ogrožanje življenja in zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Nasprotna udeleženka tudi v pritožbi, ki jo je vložila sama, vztraja pri odklanjanju zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnici. Sodišče prve stopnje je z izvedbo dokaza z izvedenko psihiatrične stroke ugotovilo, da je odklanjanje omenjenega zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja nasprotne udeleženke in ni odraz njene prave volje. Zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju. Iz enakega razloga je sodišče omejilo tudi njeno prisotnost pri izvajanju dokazov (64. člen ZDZdr), potem ko je ocenilo, da bi v nasprotnem primeru lahko nastale škodljive posledice z vidika njenega zdravja in zaupnosti. Hkrati je ugotovilo, da nasprotna udeleženka tudi glede na njeno telesno stanje ni bila sposobna sodelovati pri izvajanju dokazov.
Same notranje zgradbe obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje zakon ne določa, saj je to stvar subjektivnega pristopa predsednika senata. Vendar pa mora prvostopenjska sodba vsebovati razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki morajo biti logični in skladni, kar v danem primeru zlasti velja za zaznana razhajanja v izpovedi oškodovane B. B., ki v obravnavani zadevi predstavlja ključno obremenilno pričo.
pripor - pripornik na prestajanju kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe
Zagovornik v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep, v nasprotju s sklepom sodišča, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi obtoženega za predčasno prestajanje kazni zapora, in sicer, da se obtoženega odda na prestajanje zaporne kazni še pred pravnomočnostjo obsodilne sodbe. Pritožbene navedbe obtoženčevega zagovornika se izkažejo za neutemeljene, saj ima obtoženi še vedno status pripornika, saj o izrečeni kazni zapora še ni pravnomočno odločeno. Status obtoženega se namreč spremeni v status obsojenega, za katerega veljajo določbe o izvršitvi kazni zapora, šele s pravnomočnostjo sodbe. Zato se izpodbijani zaključki sodišča prve stopnje izkažejo za pravilne in utemeljene, pritožbene navedbe pa za neutemeljene.