plačilo uporabnine – velikost zemljišča – višina uporabnine - neprerekana dejstva – postavitev izvedenca – litispendenca - vrstni red vračunavanja izpolnitve - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni ugovarjala višini uporabnine, zatrjevani s strani tožnice, neprerekana dejstva pa se skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Postavitev izvedenca bi morala zahtevati tožena stranka, če bi trdila, da zemljišče ni pravilno odmerjeno ali da je uporabnina previsoka, vendar kot rečeno, teh trditev ni postavila.
Zakonska določba vsebovana v 287. členu OZ (načelo vrstnega reda vračunanja izpolnitve), ki ga je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, je dispozitivne narave in ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane.
ZIZ člen 15, 34, 34/2, 177, 177/1. ZPP člen 155, 165, 165/1, 350, 365, 365-2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi – nepremičnine izvezete iz izvršbe – predlog za omejitev dovoljene izvršbe
Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.
napaka v gradnji – odgovornost za napako – grajanje napake – pobotni ugovor
V 621. členu ZOR je določen zgolj način opredelitve znižanja plačila zaradi stvarne napake in ne predstavlja samostojne določbe, na podlagi katere bi bil mogoč zaključek o utemeljenosti pobota.
Pobotni ugovor je bil podan 15. 03. 2006, njegovo dopustnost je zato potrebno presojati po zakonu, ki je bil v trenutku podajanja pobotnega ugovora v veljavi, torej po določbah Obligacijskega zakonika (OZ).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – vročanje – nadomestna vročitev – smiselna uporaba določb ZPP
Določba 430. člena ZFPPIPP predstavlja posebno ureditev vročanja, ki jo predpisuje ZFPPIPP v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi česar uporaba določb ZPP, ki urejajo nadomestno vročitev, ne pridejo v poštev.
Izvedenci, ki so v komisiji sodelovali, morajo v svojem specificiranem stroškovniku posredovati dovolj podatkov, ki sodišču omogočijo odmero nagrade, v konkretnem primeru dovolj določeno trajanje pregleda in obseg dokumentacije, ki so jo še dodatno zbrali in pregledovali.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev v tisku – odmera odškodnine
Ocena sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove duševne bolečine zelo intenzivne ima podlago v izvedenskemu mnenju, saj kljub temu, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnikovo psihično trpljenje ni bilo ves čas izrazito (bilo je tudi blago do zmerno, zmerno ter zmerno do izrazito), izvedensko mnenje celokupno gledano (izvedenec je ugotovil vrsto psihičnih težav, tudi težke oblike, pri čemer je psihično trpljenje tožnika trajalo več let in še ni prenehalo) daje podlago za zaključek, ki je deloma tudi materialnopraven, da je šlo pri tožniku za zelo intenzivne duševne bolečine.
obseg zapuščine – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka – uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi – napotitev na pravdo
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjevanju pogojev za obnovo postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055503
ZIZ člen 5, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZPP člen 47, 74, 74/1, 49.
začasna odredba - ugovor pristojnosti - sklep o začasni odredbi - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - določitev stvarne pristojnosti
V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnika na zneske dividend od delnic, ki so v lasti drugega do šestega dolžnika in ki jih izplačuje prvi dolžnik, medtem ko upnik zoper drugega do šestega dolžnika svoje terjatve utemeljuje na zatrjevani ničnosti pogodb o prodaji in nakupu delnic ter posledično terjatvi na njihovo vračilo, podredno pa zatrjuje terjatev na solidarno povračilo škode. Drugi do šesti dolžnik so v ugovoru zato utemeljeno uveljavljali, da upnik zoper njih izkazuje terjatve na drugačni pravni podlagi, pri čemer imajo ti dolžniki vsi sedež oz. prebivališče v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti torej ni v 49. členu ZPP, ki določa pristojno sodišče v primeru atrakcije pristojnosti, kadar so toženci materialni sosporniki, temveč temelji na prvem odstavku 47. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imajo toženci stalno prebivališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061639
ZPP člen 115. OZ člen 461, 468.
preložitev glavne obravnave zaradi bolezni – pobotna terjatev – stvarne napake predmeta prodaje – pravočasno grajanje napak
Sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov lahko preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer je potrebno predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 103.
navajanje dejstev - prekluzija – pojem krivde – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je svoje prepričanje (da stanovanje in hiša predstavljata skupno premoženje toženca in njegove partnerke) lahko oblikoval šele po zaslišanju toženca in hčerke. Ker tudi iz dotedanjih podatkov v spisu teh trditev ni mogel izpostaviti prej, je tožnik izkazal za verjetno, da teh navedb (brez svoje krivde) ni mogel podati do prvega naroka.
Sodišče prve stopnje je dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064158
ZOR člen 371, 379. ZIP člen 251c.
zastaranje – ugovor zastaranja – materialnopravni ugovor – judikatna terjatev – poroštvo – zastava – pretrganje zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in materialnopravne navedbe lahko podajo stranke do konca glavne obravnave (do konca postopka pred sodiščem prve stopnje).
Ker vtoževana terjatev iz naslova poroštva ni bila ugotovljena pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, ne gre za judikatno terjatev.
Glede na 2. odstavek 139. člena ZPP se vroča v stanovanju. ZPP pa ne določa, da mora biti to stanovanje hkrati tudi prijavljeno upravnemu organu kot stalno prebivališče.
Stanovanje v smislu 2. odstavka 139. člena ZPP lahko tudi obstaja, če stranka v stanovanju ne prenočuje vsak dan.
povračilo stroškov – pripoznava zahtevka – povod za tožbo
Ni mogoče govoriti o tem, da toženec za tožbo ni dal povoda. Tožba je bila potrebna, saj bi sicer sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, upoštevaje zapustnikov delež vpisan v zemljiško knjigo.
trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.