ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZIZ člen 15, 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodišče pa izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - torej vključno z dajatvenim delom glede denarne terjatve, zagreši s tem bistveno kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila predmet poravnave tudi v tej pravdi vtoževana škoda in da tožnica ni predložila niti enega dokaza, da bi po poravnavi 15.5.1995 nastala kakšna nadaljnja škoda, s katero ob sklepanju poravnave tožnica ni mogla računati niti jo mogla predvideti.
Vseeno je, ali se je tožena stranka z investicijo strinjala in ali je vedela, da bo postala lastnica stanovanja, bistveno je, da ima od investicije korist, odkar je postala lastnica.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.
regresni zahtevek zavarovalnice - vožnja pod vplivom alkohola
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasprotni tistim, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
Sodišče prve stopnje je enega od obeh obtožencev pravilno spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po čl. 127/1 KZ, dejanje pa ni bilo storjeno v silobranu, kot trdi obramba. Drugega obtoženca pa je prvostopenjsko sodišče pravilno spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 317. člena KZ, ker ni dovolj dokazov, da je videl skozi okno v notranjosti oškodovanca, strel pa je sprožil iz notranjosti proti oknu. Zato pri njem niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poskusa umora po čl. 127/1 KZ. Obema obtožencema sta bili izrečeni zaporni kazni brez uporabe omilitvenih določil, saj so bile vse olajševalne in obteževalne okoliščine ustrezno ocenjene.
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.
Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.
Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst.
34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.
ZS člen 99, 99/II, 99/II-3, 99, 99/II, 99/II-3. ZZK člen 44, 44/1, 44/2, 44, 44/1, 44/2.
zaznamba spora - pristojnost okrajnega sodišča
Za zaznambo spora niti ZPP niti ZZK ne določa, da v primeru, ko se predlaga zaznamba spora, o dovolitvi zaznambe odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi. Zato o zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče, to je sodišče, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Za vodenje zemljiške knjige pa je stvarno pristojno okrajno sodišče.
Ugotovitev možnosti fizične delitve stanovanja je predpogoj za delitev stvari med solastnike. Fizična razdelitev štirisobnega stavnovanja v bloku ni mogoča brez znatnih sprememb, zato sodišče takšne razdružitve ne dovoli.
Najemnik ali osebe, ki v stanovanju stanujejo, uporabljajo stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo, ne le takrat, kadar se nanaša protizakonita in protipogodbena uporaba izključno na samo stanovanje, marveč tudi, kadar je s stanovanjem neposredno povezana. To so zlasti primeri protizakonite in protipogodbene uporabe skupnih prostorov stavbe.
Če izvedenec po pravnomočno končanem postopku, svoje mnenje dopolni, taka dopolnitev ne predstavlja razloga iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77, ker ta dopolnitev ne bi mogla biti uporabljena v prejšnjem postopku, ker je še ni bilo.
Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.
ZOR člen 1004, 1004/2, 1004, 1004/2. ZPP člen 337, 337.
solidarno poroštvo
Pri solidarnem poroštvu se dolžnik ne more sklicevati, da mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika. Pritožnik ne more po pritožbi predlagati novih dokazov.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Ker ima upnik vpisano zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, nima pa ustreznega notarskega zapisa ali sporazuma pred sodiščem, takšen vpis v zemljiško knjigo ne more biti podlaga za izdajo sklepa o izvršbi in nato prodajo nepremičnine.