Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju St 1169/2011 z dne 7. 12. 2011 o potrditvi prisilne poravnave in umikom tožbe 31. 5. 2012, ki je prispel na sodišče prve stopnje 1. 6. 2012. Pet mesecev od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo, ko tožeči stranki ni treba povrniti pravdnih stroškov nasprotni stranki.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse – domneva umika ugovora – ugovor po izteku roka
Ker je plačilni nalog za plačilo sodne takse dolžniku bil pravilno vročen, dolžnik pa v roku, določenem v tem plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je odločilo, da se ugovor po izteku roka šteje za umaknjenega.
stiki – pogostost stikov – stiki pod nadzorom – koristi otroka
Res je sicer, kar navaja pritožnica, da ima že več let stike s hčerko pod nadzorom, kot tudi, da je na takšen način težje ustvari pristen stik s hčerko, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo potrebno pri odločanju o stikih upoštevati le korist deklice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in to tudi prepričljivo obrazložilo, da mati ne dojame koristi deklice, da ne dopusti strokovnih nasvetov in da tudi negativno vpliva na njeno osebnostno rast. Pri tem se je pravilno oprlo tudi na prepričljivo in strokovno mnenje izvedenke, ki je tako v pisnem mnenju kot tudi zaslišana na glavni obravnavi pojasnila, zakaj so koristni le minimalni stiki.
Od upnika, na predlog katerega je dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, med drugim tudi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, se pričakuje, da spremlja prilive na svojem transakcijskem računu in v primeru poplačila prepreči nastanek nadaljnjih nepotrebnih stroškov.
konkretno prerekanje trditev - priznane trditve – odločitev brez razpisa naroka - spor majhne vrednosti
Ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile zgolj na nivoju pavšalnosti in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se zato, ker se tožena stranka o trditvah tožeče stranke ni izrekla, jih ni zanikala, štejejo navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe za priznane, saj velja, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana oziroma nesporna, kar še toliko bolj velja, če se na trditve tožeče stranke sploh ne odzove.
Pritožbeno sodišče ob takšnih pravilnih materialno pravnih zaključkih sodišča prve stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bilo dolžno v zadevi odločiti brez razpisa naroka, saj je določba prvega odstavka 454. člena ZPP povsem jasna in sodišču prve stopnje ob zakonsko izpolnjenih pogojih ne daje možnosti izbire glede razpisa naroka.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Tožnik ne more uveljavljati lastninske pravice s priposestvovanjem v razmerju do občine, ki je pridobila lastninsko pravico na podlagi omejitve dedovanja iz 128. člena ZD, še predno je bila vpisana v zemljiško knjigo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - tek roka za vložitev predloga v primeru bolezni - pravočasna priglasitev stroškov - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Samo za bolezen (kot specifičen primer) je v komentarju 117. člena ZPP navedeno, da je treba razlikovati med zamudo naroka in zamudo roka in da pri zamudi naroka začne teči rok praviloma že isti dan. Bolezen je stanje, ki običajno nastopi že pred narokom in ne prav tisti dan, ko je narok razpisan, zato stranka, ki ne pride zaradi bolezni na sodišče, ve za zamudo že isti dan, ko je narok razpisan.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 11, 11/3, 11/4, 13, 13/1.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – začetek stečajnega postopka
Za presojo pravočasnosti vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse je odločilno le, kdaj je nastala taksna obveznost in kdaj je bil predlog vložen. Pri tem tudi niso odločilnega pomena trditve v zvezi z novo nastalimi okoliščinami zaradi pričetka stečajnega postopka.
Stališče, da že dejstvo začetka stečajnega postopka kaže na insolventnost in nelikvidnost, ki utemeljuje oprostitev plačila sodne takse, je zmotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073039
ZOR člen 52, 104, 104/1. OZ člen 39, 39/4, 87, 87/1. ZPP člen 319.
prodajna pogodba – nična pogodba – komisoričen posel – posledice nične pogodbe – vrnitev prejetega – vrnitev kupnine – ugotovitev ničnosti v drugem postopku objektivne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje zaradi pravil o objektivnih mejah pravnomočnosti sicer ne more biti neposredno vezano na razloge dejanske in pravne narave iz druge sodbe, je pa treba sodbo upoštevati vsaj kot pravno relevantno dejstvo. V konkretnem primeru to pomeni, da obveznosti vrnitve prejetega na podlagi pogodbe, ki je bila ugotovljena za nično, ni mogoče presojati brez ustreznega upoštevanja razloga za ničnost pogodbe.
Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z odločilnim vprašanjem in sicer, ali je toženec na podlagi nične kupoprodajne pogodbe sploh kaj prejel in če je, ali to predstavlja kupnino.
pobotni ugovor – zavrnitev ugovora pobota – nasprotje med razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev
Razlogi izpodbijane sodbe glede pobotnega ugovora so dejansko sami s sabo v nasprotju, saj sodišče prve stopnje navede: “Sodišče je zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke v znesku 750,00 EUR. Tožena stranka ni postavila pobotnega zahtevka, zato sodišče o njem ni moglo odločati”, nato pa poda obrazložitev: “da obstoja omenjene terjatve toženi stranki ni uspelo dokazati”. Takšni razlogi niso ne le sami s sabo v nasprotju, ampak ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da se sploh ne da preizkusiti, saj sodišče o pobotnem ugovoru sploh ni odločilo.
sodni depozit – izplačilo vrednosti solastninskega deleža – določitev načina izpolnitve
Odločitev sodišča o izplačilu denarne vrednosti solastniškega deleža na sodni depozit, ki je bila sprejeta na predlog začasnega zastopnika upnika (neznanega bivališča), dolžniku zgolj zaradi oblike izpolnitve ni v škodo. Upnik sme predlagati način izpolnitve, dolžnik pa drugega možnega načina poravnave svoje obveznosti ni ponudil.
Ko tožnika uporabnino zahtevata na podlagi svoje lastninske pravice, je temelj za plačilo uporabnine oziroma vrnitev plodov podan in sicer tako po določbah 190. člena OZ, kot tudi na podlagi določb drugega odstavka 96. člena SPZ, ki ga je treba uporabiti prvenstveno. V konkretnem primeru, ko je objekt lastninske pravice stanovanje, so plodovi stvari civilni in jih predstavlja uporabnina.
ZJShemRS člen 6, 7, 7/1, 7/1-2, 8, 17a. ZPP člen 162.
ničnost kreditne pogodbe – jamstvo Republike Slovenije – jezikovna razlaga – namen zakonske določbe – kogentne določbe – maksimalna višina kredita
Zgolj jezikovna razlaga 2. alineje prvega odstavka 7. člena ZJShemRS v primerih, kot je obravnavani, pripelje do pravnih posledic, ki so povsem nasprotne namenu samega zakona. Iz zakonodajnega gradiva namreč izhaja, da ta ni bil v omogočanju prekomernega zadolževanje podjetij čez okvire svojih zmožnosti, temveč ˝zdravo˝ zadolževanje z jamstvom države do te mere, da bi se s temi krediti podjetjem omogočilo trajnostni razvoj in rast in da bi bili krediti posledično v roku deset let v večini poplačani.
Pravilna je razlaga spornega člena, ki z besedo ˝kredit˝ določa skupno višino zneska, za katerega država prevzame poroštvo za eno gospodarsko družbo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0077268
ZNP člen 24. SPZ člen 69, 69/1.
delitev solastnih stvari – umik predloga za delitev solastne stvari – predlog za nadaljevanje postopka – neprimeren čas za delitev
Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Ker so bili pritožniki sami prvotni predlagatelji delitve (tudi) treh navedenih parcel, bi bilo sklicevanje na takšne okoliščine samo po sebi protislovno.
STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074580
ZFPPod člen 1, 1/2, 15, 15/4, 15/5, 17, 17/4, 17/5, 19, 19/2, 19/3, 19/4, 20, 20/1, 20/2. ZPPSL člen 125, 126. ZFPPIPP člen 136. ZGD člen 256, 256/1, 256/2, 258, 279. ZPP člen 8, 14.
odškodninska odgovornost uprave – odškodninska odgovornost nadzornega sveta – oškodovanje upnikov v stečaju – namen prisilne poravnave – prenos dela poslovanja na novoustanovljeno pravno osebo – metode finančne reorganizacije – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Odškodninska odgovornost uprave po vsebini ni odgovornost za nastop slabega finančnega stanja (kapitalske neustreznosti, plačilne nesposobnosti oziroma prezadolženosti) družbe, temveč samo in izključno odgovornost za opustitev ustreznih ukrepov oziroma za kršitev dolžnosti enakega obravnavanja upnikov potem, ko tako finančno stanje nastopi.
Dokler dolžnik ne izpolni vseh obveznosti do upnikov in opravi vseh drugih metod, opredeljenih v načrtu finančne reorganizacije, ne sme preusmeriti poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo (obstoječo oziroma novoustanovljeno) pravno osebo, ali opravljati pravnih dejanj, ki bi bila v primeru stečaja podjetja izpodbojna. Gre za kogentno zakonsko določilo, ki dovoljuje le eno izjemo.
Prenos dela poslovanja na novoustanovljeno pravno osebo je dopusten, če je bil takšen prenos opredeljen kot metoda finančne reorganizacije.
dedovanje zaščitene kmetije – izplačilo nujnega deleža v denarju – vrednost zapuščine – izločitev v korist potomcev – povečanje vrednosti zapuščine – skupno bivanje z zapustnikom – opredelitev prispevka – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – razpravno načelo – prosti preudarek
Po ustaljeni sodni praksi se v pravdi o izločitvenem zahtevku potomca iz zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, odloči le o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev sodišča, ki je samo odločalo o dajatvenem zahtevku za vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja na izločenih delih zapuščine v korist tožnika, je zato materialnopravno zmotna.
Za presojo skupnega bivanja z zapustnikom po stališčih sodne prakse ni odločilna življenjska ali ekonomska skupnost niti skupno gospodinjstvo, pač pa dejstvo, da je prispevek k ohranitvi in povečanju premoženja nastal kot rezultat skupnega delovanja zapustnika in potomca.
Kot nasprotni udeleženci bodo morali biti navedeni vsi etažni lastniki stavbe le, kadar bo predlog vložila bodisi občina, bodisi zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj bi se določilo kot pripadajoče. Vprašanje, ali neko zemljišče predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi ali ne, v medsebojna razmerja etažnih lastnikov ne posega, zato si interesi med posameznim etažnim lastnikom kot predlagateljem in ostalimi etažnimi lastniki ne morejo biti nasprotujoči. S tem pa tudi ni potrebe, da so kot nasprotni udeleženci ostali etažni lastniki zajeti v predlogu.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja – bistvene kršitve določb pravdnega postopka – izpodbijanje dokazne ocene
S pritožbenimi navedbami toženka napada dokazno oceno prvega sodišča, katere v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati. Napačna uporaba 8. člena ZPP ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV
VSL0077297
ZUreP člen 105.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – tržna vrednost nepremičnine – status nepremičnine – namen uporabe nepremičnine
Enotna sodna praksa je, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetje planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture, in da se izračuna glede na tržno vrednost, ki bi jo bilo mogoče doseči s prodajo zemljišča pred razlastitvijo