priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sprejem sporazuma o priznanju krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - preklic priznanja - pravica do obrambe z zagovornikom - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca
Sodišče mora presoditi izpolnjenost zakonskih pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP v zvezi z 2. točko drugega odstavka 450.č člena ZKP v fazi sklenitve in na dan podpisa sporazuma o priznanju krivde.
ZZVZZ-UPB3 člen 44c, 44c/1, 44c/1-1, 44c/6.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 135c, 176, 176/1, 176/2, 176/3, 189, 190, 190/1, 191, 228c, 228c/1.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - specialistične preiskave - ambulantno zdravljenje - napotnica - listine v izvirniku
Kljub temu, da mora po 1. odstavku 228.c člena POZZ zahteva za povračilo stroškov vsebovati tudi izvirnik napotnice, povračila stroškov specialističnih ambulantnih storitev v drugi državi članici EU ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 44.c člena ZZVZZ, zgolj zaradi hipotetičnega večkratnega uveljavljanja iste specialistične storitve še v Sloveniji, po stališču pritožbenega sodišča ni dopustno pogojevati s formalno zahtevo po predložitvi izvirnika napotnice. To še zlasti, če napotnica ob izdaji dokončnega upravnega akta zaradi poteka časa sploh ni več veljavna.
ZJU člen 24.. URS člen 14.. ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec - enakost pred zakonom
Za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede morajo od prejšnjega napredovanja (prve zaposlitve ali premestitve) miniti polna tri leta.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030937
OZ člen 101, 125, 239. ZPPDUP člen 3, 4.
izpolnitev pogodbene obveznosti - sočasna izpolnitev obveznosti - najemna pogodba za grob - plačilo najemnine - izvajalec gospodarske javne službe - obveznosti najemodajalca - urejanje in vzdrževanje pokopališč - pokopališka in pogrebna dejavnost - krajevno običajen način - grobni prostor - odstranitev dreves
Tožeča stranka kot najemodajalka površin za grobove je dolžna skrbeti za red in čistočo na pokopališčih. Kot izvajalec gospodarske javne službe tožeča stranka opravlja pokopališko dejavnost in je dolžna urejati pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
V našem okolju je krajevno običajno, da so na pokopališčih posajena drevesa, naravna posledica pa je padanje iglic in storžev.
Očitek tožene stranke, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na vzdrževanje površine, ki je namenjena grobovom, ni izpolnila, ni utemeljen. Zato ji je za njene storitve dolžna plačati skladno s sklenjeno pogodbo.
ZPKri člen 6, 6/2, 6/3, 7.. URS člen 30.. ZPIZ-2 člen 7, 131, 161, 161/1, 161/1-12.. ZPIZ-1 člen 189.
predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - bivši politični zapornik
Ne glede na definicijo in institut pokojninske dobe brez dokupa, ki je bil uveden z ZPIZ-2, je v konkretnem primeru, ker gre za lex specialis, glede na načelo lex specialis derogat legi generali, potrebno uporabiti določbe ZPKri in upoštevati definicijo pokojninske dobe, kot je veljala v času sprejetja ZPKri (21. 10. 1996), ko je veljal ZPIZ-92, kot tudi ob upoštevanju definicije pokojninske dobe kot je veljala v času vložitve vloge za priznanje statusa političnega zapornika (28. 12. 2007), ko je veljal ZPIZ-1 in upoštevati namen ZPKri. Ta je v tem, da se bivšemu političnemu zaporniku upošteva čas, ki mu je bil priznan na podlagi sklepa posebne komisije enako kot delovno aktivnemu zavarovancu, ki je bil obvezno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je sredstva za povečanje obveznosti iz pokojninskega zavarovanja po 6. členu ZPKri dolžna zagotoviti država (7. člen ZPKri, 12. alineja prvega odstavka 161. člena ZPIZ-2).
Ker je tožnik zahtevo za priznanje statusa vložil 28. 12. 2007, je pri presoji narave pokojninske dobe priznane na podlagi določb ZPKri, potrebno upoštevati določbe tedaj veljavnega ZPIZ-1, ki dobe brez dokupa ni urejal. Takšno stališče je že zavzelo pritožbeno sodišče v zadevi Psp 321/2019, smiselno enako pa tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. VIII Ips 219/2016 z dne 24. 1. 2017. Iz te sodbe izhaja, da je potrebno tudi pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine presojati po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve za priznanje statusa.
priporni razlogi - izročitev obdolženca - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - nezakonito prečkanje državne meje - sorazmernost pripora z ogroženo varnostjo ljudi - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - tuje državljanstvo - neogibnost pripora za varnost ljudi
Med našo državo in Republiko H. obstajajo instrumenti mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki se nanašajo na izročitev obdolžencev in ki jih ureja Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, res pa je, da sam obstoj tega predpisa še ne pomeni, da priporni razlog begosumnosti zaradi tega ne more biti podan. Gotovo bi bila izpustitev obdolženca, ki je v naši državi že priprt, samo zaradi obstoja evropskega naloga za prijetje in predajo v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrostjo vodenja postopka.
Nikakršnega dvoma ni o tem, da nenadzorovano prehajanje državnih meja predstavlja ogrozitveni faktor za ljudi, živeče v vsaki državi, skozi katero ti ilegalni kanali potekajo, in je zato pripor tudi sorazmeren nevarnosti, ki bi nastopila z izpustitvijo obdolženk na prostost.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033312
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2.. ZVZD-1 člen 39, 39/1, 39/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izgubljeni zaslužek - nepremoženjska škoda - pisni sporazum
Do poškodbe tožnika je prišlo na delovišču, kjer je delo opravljalo več izvajalcev. V skladu s prvim odstavkom 39. člena ZVZD-1 morajo na deloviščih, na katerih hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev in samozaposlenih delavcev, ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Po določbi drugega odstavka 39. člena mora vsak delodajalec v sporazumu določiti delavca za zagotovitev varnosti svojih delavcev, delodajalci pa morajo po tretjem odstavku 39. člena sporazumno določiti delavca, ki zagotavlja usklajeno izvajanje ukrepov, določenih s pisnim sporazumom.
Tožena stranka je odgovorna po principu krivdne odgovornosti, saj je opustila potrebne ukrepe oziroma dovolila, da se delo opravlja ne da bi bil koordinator določen.
Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v predmetni zadevi pri tem ni bila uspešna.
Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju zahteve v zvezi z dokončno odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper navedeni sklep. Stališče sodišča prve stopnje, da je v tem primeru podan dejanski stan po 183. členu ZPIZ-2, je preuranjeno. Je pa odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede odprave izpodbijanih upravnih aktov, kajti tožena stranka je nezakonito zavrgla tožnikovo zahtevo. Tožena stranka bo morala v novem postopku najprej s tožnikom razčistiti, kakšni so razlogi, zaradi katerih uveljavlja ponovno odmero pokojnine in šele nato presoditi, ali gre za ponovno uveljavljanje istih razlogov, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, ali pa gre za nove razloge o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. V tem primeru pa bo tožena stranka presodila ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe po določbi 183. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE
VSL00031546
ZPP člen 108, 108/4, 108/6, 335, 336, 339, 339/1, 343, 343/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 28. ZST-1 tarifna številka 30011.
ugovor zoper plačilni nalog - nepopolna vloga - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravno sredstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - taksna obveznost
Zmotno je stališče, da se nepopolnega ugovora zoper plačilni nalog stranki ne pošlje v popravo, in sicer s sklicevanjem na analogno uporabo 336. člena v zvezi s 108. členom ZPP. Izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 108. člena ZPP bi namreč morala biti posebej določena (kot je za pritožbo), poleg tega bi stranka v pravnem pouku plačilnega naloga morala biti opozorjena na takšno posledico (zavrženje ugovora).
sorazmerni del starostne pokojnine - pokojninska doba - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - vračilo prispevkov
Upoštevajoč določilo Uredbe (ES) 883/2004, da se glede zavarovanja uporablja zakonodaja države članice, v kateri oseba opravlja delo, je sodišče pravilno ugotovilo, da za tožnika obstaja primarno aktivna podlaga zavarovanja v Republiki Italiji, saj je bil v Republiki Sloveniji tožnik v tem obdobju vključen le prostovoljno v obvezno zavarovanje. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ker tožeča stranka v Republiki Sloveniji ni bila aktivno zavarovana, je potrebno priznati to obdobje kot pokojninsko dobo v Republiki Italiji v enkratnem trajanju.
V veljavnih predpisih ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko zavarovancu pravica iz pokojninskega zavarovanja ni priznana, vračali vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
nadomestilo za invalidnost - III. kategorija invalidnosti - datum začetka izplačevanja
ZPIZ-2 v 122. členu določa, da se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Zavarovancu se torej nadomestilo izplačuje od dneva, ko realizira priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in prične opravljati delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
Zato je potrebno ločiti med priznanjem pravice do delnega nadomestila in pričetkom njegovega izplačevanja. Pravica do delnega nadomestila je vezana na izpolnitev pogojev za pridobitev te pravice, medtem ko je pričetek izplačevanja delnega nadomestila vezan na datum pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, zaključek izplačevanja pa na zaključek opravljanja dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Priznanje pravice do delnega nadomestila še ne pomeni avtomatično tudi pričetek njenega izplačevanja, pač pa je pomembno od kdaj dalje je tožnik realiziral priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, bodisi s pričetkom dela ali s pričetkom zavarovanja in plačevanja prispevkov za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
Ker gre za nadaljevano motenje posesti, je rok, v katerem bi tožnik smel zahtevati sodno varstvo, začel teči s prvim motilnim dejanjem. Kdaj je toženec začel z nasipavanjem terena, je tožnik kot njegov neposredni mejaš lahko zaznal takoj.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - pripombe na cenitveno poročilo - trditvena podlaga - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam, šele ob izpolnitvi tega pogoja mora sodišče pripombe vročiti v izjavo izvedencu oziroma po potrebi od izvedenca zahtevati dopolnitev mnenja.
poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke - dopolnitev trditvene podlage - poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb - meje materialnega procesnega vodstva
Sodišče prve stopnje razen splošnega poziva v smislu določb 451., 452. in 453. člena ZPP toženi stranki ni bilo dolžno dati izrecnih navodil, na kakšen način naj odgovori na navedbe tožeče stranke oziroma da naj dopolni svoje navedbe tako, da pojasni, s kom pri tožeči stranki je bil dogovorjen popust v višini 40 % za storitev zamenjave odmične gredi. Takšno postopanje bi preseglo njegova pooblastila v konkretnem postopku. Na podlagi poziva I Pg 42/2019 bi tožena stranka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Poleg tega tudi ni naloga sodišča, da pravdne stranke (dodatno) poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago, če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke (kar se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 6. 5. 2019 navedla, da tožena stranka ni navedla, s kom konkretno naj bi se o tem popustu dogovorila).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - vzdrževan družinski član - obstoj zunajzakonske skupnosti - dohodek zunajzakonskega partnerja - potrdilo iz gospodinjske evidence
Sodišče prve stopnje bi pri odločitvi o taksni oprostitvi moralo upoštevati tudi družinskega člana, dolžničinega zunajzakonskega partnerja. Zunajzakonska skupnost je sicer dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar pa obstoj le-te ni vezan na prijavo na skupnem naslovu in v skupnem gospodinjstvu.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - pravni standard
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je mogoče pravico do zdravljenja v tujini priznati, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Poleg obstoja bolezni, za katero je potrebno zdravljenje torej tudi pričakovani rezultati in izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji. Pri slednjem pogoju je posebej poudarilo, da gre za dejansko in pravno vprašanje, da tega dela določbe ni mogoče pravilno uporabiti le ob goli jezikovni razlagi, saj je abstraktno opredeljena izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji nedoločen pravni pojem, ki se ga zakonodajalec poslužuje, ko vnaprej ne more predvideti vseh pravnih položajev. Vsebina norme se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša, zato se takšne pravne norme soustvarjajo z tiplogičnimi argumenti, vzorcev vedenja in ravnanja in na ta način izoblikuje pravni standard. Za interpretacijski argument pri razlagi pravnega standarda o izčrpani možnosti zdravljenja ne zadostuje le dejstvo, da so tudi v Sloveniji zagotovljeni kontrolni pregledi po dvakratni transplantaciji jeter. Potrebno je upoštevati vse okoliščine življenjskega primera, vključno s smiselnostjo vsakoletnega kontrolnega pregleda v bolnišnici, ki je izvedla dvakratno transplantacijo jeter in jo je pripravljena izvršiti tudi v tretje, vendar le pod pogojem kontinuiranega spremljanja pacienta. Pri tem ne gre za pretirano, niti preširoko interpretacijo izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, vezane na eventualno bodočo transplantacijo, ne za širitev pravic iz obveznega zavarovanja, da bi lahko tako zagotovilo uveljavljali tudi drugi zavarovanci.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031181
KZ-1 člen 47, 47/5, 87. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/2. ZOPOKD člen 23, 42.
denarna kazen - plačilo v obrokih - predlog za obročno plačilo - rok za vložitev predloga - rok za plačilo denarne kazni
Za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni je merodajen rok iz petega odstavka 47. člena KZ-1: "do poteka roka za plačilo".
ZKP postopek odobritve obročnega plačila kazni ureja v 129.a členu, ki (prvi in drugi odstavek) določa, da se predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih lahko vloži v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. KZ-1 v petem odstavku 47. člena določa, da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih. Očitno je, da navedeni določbi urejata isto procesno situacijo, rok za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni, na različna načina. Predpis, ki izhodiščno ureja pravni institut denarne kazni (sedes materiae) je KZ-1, saj so v njem določeni tako pogoji za izrekanje denarne kazni, kot temeljne določbe o načinu njene izvršitve (47. in 87. člen). Te določbe celovito urejajo tako rok za vložitev predloga za obročno plačilo, kot najdaljši možni rok takšnega plačila, pa tudi primer zamude pri plačevanju.
ZOPOKD določa subsidiarno, smiselno uporabo tako določb ZKP (42. člen ZOPOKD), kot določb splošnega dela KZ-1 (23. člen ZOPOKD).