CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE
VSL00031546
ZPP člen 108, 108/4, 108/6, 335, 336, 339, 339/1, 343, 343/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 28. ZST-1 tarifna številka 30011.
ugovor zoper plačilni nalog - nepopolna vloga - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravno sredstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - taksna obveznost
Zmotno je stališče, da se nepopolnega ugovora zoper plačilni nalog stranki ne pošlje v popravo, in sicer s sklicevanjem na analogno uporabo 336. člena v zvezi s 108. členom ZPP. Izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 108. člena ZPP bi namreč morala biti posebej določena (kot je za pritožbo), poleg tega bi stranka v pravnem pouku plačilnega naloga morala biti opozorjena na takšno posledico (zavrženje ugovora).
tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek kot procesna predpostavka - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - Državno odvetništvo - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje - začetek pravdnega postopka - začetek pravde - pravica do sodnega varstva
V obravnavanem primeru pravda (še) ni začela teči, tožeča stranka pa je sodišču predložila potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (sicer po vloženi tožbi, a pred njeno vročitvijo toženi stranki in pred izdajo izpodbijanega sklepa). Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno zahtevi procesnega pogoja, predvidenega v 27. členu ZDOdv in bi pomenilo zavrženje tožbe zaradi napačnega sklepanja o opustitvi predhodnega postopa pri Državnem odvetništvu resen poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - pripombe na cenitveno poročilo - trditvena podlaga - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam, šele ob izpolnitvi tega pogoja mora sodišče pripombe vročiti v izjavo izvedencu oziroma po potrebi od izvedenca zahtevati dopolnitev mnenja.
Z vidika presoje utemeljenosti zahtevka iz naslova dnevnic, pri katerem je bistven začetek in konec potovanja, opredelitev delovnega časa (v okviru potovanja) ni bistvena. Tako ni bistveno, ali je tožnik (v okviru potovanja) vozil, raztovarjal in natovarjal ali čakal na raztovarjanje in natovarjanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030673
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 86. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/4.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - nemoralno ravnanje pogodbenih strank - kršitev moralnih pravil - nezmožnost izpolnitve pogodbe - subjektivne okoliščine - goljufiv namen ob sklenitvi posla - predmet pogodbe - pravnomočnost sklepa o dedovanju - upravičenja solastnika - predkupna pravica solastnika nepremičnine - trditveno breme - dokazovanje lastninske pravice - neprimeren dokaz - nezadostna trditvena podlaga - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Za opredelitev določenega ravnanja ob sklepanju pogodbe kot nemoralnega zgolj okoliščina, da eden od pogodbenikov svoje obveznosti ne bo mogel izpolniti, ne zadošča, ampak bi morale biti poleg tega podane tudi jasne (konkretne) trditve o ustreznih subjektivnih okoliščinah na njegovi strani (npr. goljufiv namen).
solastnina na nepremičnini - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica - dodelitev premoženja skladno z dednim dogovorom - sklep o dedovanju - delna posest - načelo specialnosti - domneva lastninske pravice
Na podlagi pravnomočnih sklepov je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, zato je v tem trenutku manj verjetno, da je del sporne nepremičnine v izključni lasti nasprotnega udeleženca.
vročitev poziva za odgovor na tožbo - dokazovanje vročitve - zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja
Ne držijo pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bil vročen poziv na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je na zahtevo pritožbenega sodišča v zvezi z vročitvijo tožbe zaradi odgovora pridobilo pojasnilo vodje sprejemne pisarne Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je bila pošiljki (s podatki S. Ž., , RV 081266125SI, datum oddaje 2. 4. 2019), poslani s strani sodišča, s strani sistema EVIP določena teža 136 g. Takšen sistem odpošiljanja pošiljk je odobren in uveden s strani VSRS – CIF. Teža se določi po sistemu števila listov. To pomeni, da strojepiska, ki pripravi vsebino za pošiljanje, določi poleg naslovnika tudi število listov (v konkretnem primeru 25 listov). Vodja sprejemne pisarne je po pregledu dokumentacije ugotovil, da po pripisanem opisu (tožba, priloge, poziv,...) in po fizičnem štetju listov je pošiljka vsebovala natančno 25 listov. Podatki v pojasnilu vodje sprejemne pisarne in v pojasnilu priloženih prilogah - izpisu iz EVIP-a (l. št. 34 in 35) se ujemajo tako z odredbo sodnice z dne 29. 3. 2019 (l. št. 6), da se toženi stranki vroči: (-) drugopis tožbe s prilogami; (-) poziv, naj odgovori na tožbo, po obrazcu Odg_d9; (-) povabilo k mediaciji po obrazcu m.poziv_v1(rok 30 dni) in (-) soglasje za mediacijo po obrazcu m.sogl_pod_v1., kot z navedbo vsebine na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi (Tožba s pril., Odg(d9)-poziv z dne 1. 4., m. poziv(v1) z dne 1. 4., m. sogl-pod(v1) z dne 1. 4., letak, ev.6.5.). Po pregledu spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožba vsebuje 2 lista, priloga (A1 do A10) 17 listov, 2 lista vsebuje poziv na odgovor na tožbo, 2 lista poziv za mediacijo in 2 lista soglasje za mediacijo, kar je skupaj 25 listov.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 432-3, 432-2, 433, 438, 438/1. ZGD-1 člen 59, 59/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - ustavitev postopka izbrisa - ugovor upnika - pritožba predlagatelja
Zoper navedeni sklep se je pritožil A. A. z navedbo, da je predlagatelj postopka izbrisa. S tem statusom pa ima po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa le v primeru, če se je postopek izbrisa začel na njegov predlog. Status udeleženca postopka izbrisa ima namreč po 2. točki 432. člena ZFPPIPP predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog. Kot izhaja iz podatkov registrskega sodišča (red. št. 6), pa je pritožnik sicer 12. 8. 2019 vložil predlog za izbris subjekta vpisa na podlagi 433. člena ZFPPIPP, vendar postopek izbrisa na podlagi njegovega predloga še ni bil začet. Tako se pokaže, da pritožnik v tem postopku, začetem po uradni dolžnosti in ne na predlog, statusa udeleženca nima in da njegova pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - POGODBENO PRAVO
VSL00031763
OZ člen 134, 178, 183, 766, 768, 768/1. ZPP člen 9, 87, 87/4, 212.
razžalitev dobrega imena in časti - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - opravljanje pridobitne dejavnosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - žaljiva obdolžitev - navedbe v sodnem postopku - pogoji za izrek sankcije - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - preklic - opravičilo - protipravnost - izključitev protipravnosti - mandatno razmerje - izvršitev naročila, kot se glasi - objektivna žaljivost - očitek storitve kaznivega dejanja - trditveno in dokazno breme
Za civilne sankcije v zvezi s posegi v osebnostno sfero posameznika je nujna predpostavka kršitev njegove osebnostne pravice - v obravnavanem primeru okrnitev ugleda oziroma dobrega imena pravne osebe. Slednje sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje kot spoštovanje pravne osebe v družbi oziroma njeno veljavo v očeh drugih. Toda v zadevnem primeru, kjer ne gre za žaljivo obdolžitev objavljeno v medijih oziroma sredstvih javnega obveščanja, pač pa je ta bila podana v posameznih vlogah v prej navedenem pravdnem postopku, kršitev ugleda oziroma dobrega imena druge tožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča ni samoumevna in očitna. Druga tožnica bi zato morala konkretno pojasniti, kako je ravno zaradi spornih navedb v navedenih vlogah trpel njen ugled oziroma dobro ime - torej, kako je bilo z njimi poseženo v tisto osebnostno dobrino, ki ji omogoča, da v družbi opravlja funkcijo, zaradi katere je bila ustanovljena in zaradi katere ji pravni red priznava, da je sama subjekt pravic in obveznosti (t. j. opravljanje pridobitne dejavnosti).
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ima vtoževano opravičilo po vsebini reparacijski pomen in je zato ena od predpostavk za utemeljenost tega zahtevka obstoj krivde kršitelja, ter da je za presojo slednjega pri drugi toženki (odvetniški družbi), ki je obravnavani vlogi sestavila in vložila v imenu in za račun prve toženke kot njena pravdna pooblaščenka, odločilno merilo, ali je bilo v času oprave spornega procesnega dejanja očitno, da sodeluje ali pomaga pri strankinem (prvo toženkinem) laganju ali zlorabi pravic - torej, da je vedela, da v imenu in za račun prvo toženke uveljavlja nekaj, kar je laž (v zvezi s čimer je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki).
S tem, ko toženki nista uspeli z dokazovanjem razlogov za izključitev protipravnosti zadevnih spornih navedb (to je, da bi imeli utemeljene razloge za to, da sta verjeli v njihovo resničnost), ne pomeni avtomatično, da je druga toženka vedela, da to, kar je zapisala v obravnavanih vlogah, ni res. Gre namreč za dve različni predpostavki, ki sta potrebni za utemeljenost zahtevka za opravičilo druge toženke in se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (protipravnost navedb) ne pomeni nujno tudi obstaja druge (zgoraj pojasnjene oblike krivde, ki se zahteva za drugo toženko).
Glede pritožbenih navedb, da bo z izvršitvijo sodbe kršena obveznost druge toženke kot pooblaščenke prve toženke, v kolikor ji slednja ne bo dala navodil za preklic spornih trditev, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se mandat v nobenem primeru ne more nanašati na očitno protipravna ravnanja.
Nedvomno so zadevne trditve tožene stranke objektivno žaljive, saj gre za očitek storitve kaznivega dejanja, kar je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Za poseg v čast prvega tožnika, ki je fizična oseba, sploh ni potrebno, da bi se s temi očitki razen njega seznanil še kdo drug.
Odvetniški družbi za zastopanje same sebe nagrada ne pripada.
stranska intervencija - pravni interes intervenienta - prekinitev postopka - odreditev prekinitve postopka - predhodno vprašanje - izpolnitev zakonskih pogojev - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - veljavnost vknjižbe - obstoj ločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - dobroverni lastniški posestnik - izločitev iz stečajne mase
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Za prekinitev postopka se sodišče odloči, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ne glede na predloge pravdnih strank. Zato očitki pritožnika, da ne drži, da je prekinitev postopka predlagala A. a. d. kot stranski intervenient na strani tožene stranke ter da je bil postopek prekinjen v nasprotju z voljo in interesi obeh pravdnih strank, niso odločilnega pomena. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.
Ločitvena pravica na nepremičnini, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, ne more obstajati.
Oseba, ki trdi, da je lastnica nepremičnine, na kateri tožeča stranka (ločitveni upnik) v pravdi uveljavlja ločitveno pravico za poplačilo svoje terjatve do tožene stranke (stečajnega dolžnika), in ki proti ločitvenemu upniku in stečajnemu dolžniku tudi sama vodi pravdo na ugotovitev obstoja lastninske pravice na tej nepremičnini ter izbrisa hipotek, ki so podlaga ločitveni pravici, torej ima pravni interes, da se v pravdi na ugotovitev obstoja ločitvene pravice kot stranski intervenient pridruži toženi stranki, stečajnemu dolžniku, ki trdi, da ni lastnik te nepremičnine in da je lastnica te prav oseba, ki se mu namerava pridružiti.
povrnitev pravdnih stroškov - postopek iz razmerij med starši in otroki - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Zaradi narave sporov iz razmerij med starši in otroki je onemogočena brezpogojna uporaba splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov. V pravdnem postopku velja kot osnovni kriterij za povrnitev stroškov kriterij uspeha. Po določilu 413. člena ZPP pa lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku.
Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več (premoženjsko stanje strank, razlogi za spor, načini pravdanja obeh strank …), sodišče pa pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upošteva vse okoliščine primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031710
ZNP člen 21. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5. ZPP člen 286, 286/1.
mejni spor - lastninski spor - ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravočasnost trditev - prekluzija v nepravdnem postopku
Pritožnica zmotno meni, da bi morala predlagateljica dokazati svojo močnejšo pravico, sicer ta avtomatično pripade nasprotnemu udeležencu. S kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da nobeden izmed udeležencev ni ne zatrjeval, še manj izkazal močnejše pravice, zato je ravnalo pravilno, ko je mejo določilo na podlagi subsidiarnih kriterijev.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - otrokova korist
Glede na to, da je sodišče navedlo, da se za izdajo začasne odredbe s spornimi stiki ni odločilo niti zaradi okoliščin na strani matere niti zaradi okoliščin na strani očeta, temveč zaradi dejanske situacije in stanja, v katerem se je znašla cela družina, tožnik neutemeljeno navaja, da od sodišča pričakuje, da mu pojasni kakšne pravne in dejanske možnosti ima sam, da v okviru starševske skrbi poskrbi za to, da se pri sinovih vzpostavi ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev in da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov. Sodišče tožniku ni očitalo, da bi stike predhodno oteževal. Drži, da eden od staršev drugega ne more prisiliti k izvrševanju stikov. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo ravno zato, da bi stike poskusilo vzpostaviti, preden bi prišlo do popolne in dokončne odtujitve med materjo in otrokoma, kar otrokoma dolgoročno zagotovo ni v korist.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - opustitev posegov v lastninsko pravico - vrnitveni zahtevek - tožba za vrnitev stvari - rei vindikacija - odstranitev stvari - posest - meja - geodetski načrt - dokaz z izvedencem - odvodnjavanje meteornih voda
Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.
S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - težko popravljiva škoda - denarna kazen
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.
Odločitev o eventualni vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje je bila odvisna od vprašanja, na katerega opozarja odgovor na pritožbo, torej, ali je registrsko sodišče pravilno obravnavalo (edino) pritožbo v spisu zoper sklep sodne pomočnice o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, kot pritožbo J. V. kot udeleženca postopka.
Pritožbeno sodišče je vpogledalo v obravnavano pritožbo in iz njenih bistvenih sestavin ugotovilo, da jo je vložil subjekt vpisa, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku, da je pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2019 vložil J. V. kot udeleženec registrskega postopka.
S tem pa se izkaže, da registrsko sodišče nima nobene podlage za obravnavo pritožbe kot pritožbe udeleženca registrskega postopka zoper sklep, ki ga je izdala sodniška pomočnica. Posledično pa to pomeni, da zadeve ni treba vrniti registrskemu sodniku prve stopnje v novo odločanje.
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je ugotavljanje toženčeve lastninske pravice na stvari predhodno vprašanje v pravdi za vrnitev stvari.
Za pridobitev (so)lastnine z vlaganji v tujo nepremičnino oz. v obstoječo zgradbo niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Potrebna je presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice vlaganj. Po ustaljeni sodni praksi je pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču po ZTLR izpolnjen le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Skladno s sodno prakso graditelju ne prinašajo stvarnopravnih upravičenj vlaganja, ki niso pomembna, pa tudi ne obsežna prenovitvena dela oz. adaptacije, če hiša ohranja svoj prvotni namen