dodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju – določitev preživnine – določitev stikov
Pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev so njegove koristi pogojene predvsem z vsestransko primernostjo te osebe v smeri njene zmožnosti omogočanja otroku zdrav telesni in duševni razvoj.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti voženj, ne da bi bil opredeljen namen voženj ali prevozna sredstva, s katerimi so se vožnje opravljale, ni dovolj določen.
Glede na to, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je dejansko izvrševala celo priposestvovalno dobo, mora biti v tožbenem zahtevku in v izreku sodbe to natančno določeno.
SPZ člen 32. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 212/2.
motenje posesti – pravočasnost tožbe - opis motilnih dejanj – začasna odredba – verjetnost terjatve – trditveno in dokazno breme - identičnost začasne odredbe s tožbenim zahtevkom
Z začasno odredbo je mogoče uveljavljati vsebino, identično vsebini tožbenega zahtevka, le v izjemnih primerih. Zato je potrebno v takšnih situacijah ustrezno temu strožje oziroma restriktivneje presojati obstoj pogojev za predlagano začasno odredbo, saj morajo biti za izdajo začasne odredbe podani res tehtni razlogi.
ZDR člen 128, 128/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 55.
plača – dodatek k plači – posebni pogoji dela – dokazno breme
Tožnik je za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, v skladu s panožno kolektivno pogodbo upravičen do dodatkov k plači za delo v popoldanski ali nočni izmeni, za nočno delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatke k plači mu je tožena stranka dolžna izplačati, saj v sodnem postopku ni dokazala, da jih je tožnik že prejel.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 151, 151/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZDen člen 72, 72/2.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – poprava tožbe – napaka, ki je ni mogoče odpraviti – pravdni stroški
Pri tožbi, v kateri je kot tožeča stranka označena oseba, ki je že mrtva, gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. člena ZPP ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnik sposobnost biti stranka pridobil. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je tožnik.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju – upravni postopek - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – poprava predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
ZTLR člen 16, 16/1, 16/4. ZNP člen 123. ZIZ člen 236. SPZ člen 70, 70/4, 273, 273/1, 273/1-2.
postopek delitve stvari v solastnini - civilna delitev - prisilna javna dražba – kupec na prisilni javni dražbi - razdelitev stvari s prodajo
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari. Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe.
Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – pravica do sodnega varstva
Sodišče lahko sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in prekine postopek, le tedaj, ko o tem vprašanju že teče kak postopek. Če ni tako, mora o vprašanju odločiti samo.
Ko je prvotoženec prodal nepremičnino drugotoženki, s tem pa tudi tožničin polovični delež, je postal neupravičeno obogaten za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožnici.
Oprostitev stroškov, tudi če je popolna, ne pomeni, da pravda za stranko ne pomeni nobenega stroškovnega tveganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058752
ZOR člen 85, 85/2, 312, 313. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - učinki zastopanja
Samo upnikov pristanek na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določa 313. člen ZOR (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji), izključi uporabo 313. člena ZOR. Glede na to, da tožeča stranka ni umaknila zahtevka glede plačila glavnice in da se pravdni stranki nista dogovorili o drugačnem vračunavanju, kot izhaja nenazadnje tudi iz pritožbenih navedb, pa upnikovega pristanka na drugačno vračunavanje v konkretni zadevi ni bilo.
ZPP člen 76, 76/1, 436, 436/2, 443, 452, 452/1, 453. OZ člen 190, 190/1, 346, 355, 355/2.
pravdna sposobnost - spor majhne vrednosti – nova dejstva in dokazi – verzijski zahtevek – zastaranje terjatve iz naslova verzije
Določbe postopka v sporu majhne vrednosti se uporabljajo tudi v primeru, ko gre za postopek na podlagi ugovora zoper plačilni nalog in sklep o izvršbi, če vrednost prerekanega dela ne presega 2.000,00 EUR.
Terjatev iz naslova verzije zastara v splošnem, petletnem zastaralnem roku.
Tožeča stranka je tožbo umaknila potem, ko ji je toženec plačal celotno vtoževano terjatev. Skladno z določilom 1. odstavka 158. člena ZPP mora v primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, pravdne stroške plačati tožena stranka.
izločitev dokazov - nepopolna vloga - predlog stranke za izvedbo dokaza – pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov
Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Glede na takšno določbo ZKP in ob upoštevanju dejstva, da je bil podan predlog za izločitev dopisa priče na list. št. 136 na glavni obravnavi, ki se je po prvi glavni obravnavi dne 15.4.2009 nadaljevala, pritožba zoper odločitev razpravljajoče sodnice, da se predlog zagovornika za izločitev dopisa priče zavrne kot neutemeljen, ni dovoljena.
76. člen ZKP res določa, kako sodišče ravna z vlogami in zapisniki, vendar mora sodišče pri ocenjevanju, ali gre za dovoljen ali za nedovoljen dokaz, upoštevati določila 83. člena ZKP, in ne navedeno določilo 76. člena ZKP. Obdolženi in njegov zagovornik imata ves čas postopka možnost podati predlog za ponovno zaslišanje priče v zvezi z navedbami, ki jih je priča podala v svoji vlogi, ki jo je pismeno posredovala po zaslišanju na sodišču.
krajevna pristojnost – stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe – izključna krajevna pristojnost
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe pa se ravna po vrednosti spornega predmeta. Zato je lahko izključno krajevno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega je izvršilno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
ZD člen 60, 63, 63/1, 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – izpodbijanje veljavnosti oporoke
Napotitev na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke. Za presojo, ali predstavlja listina ali del listine oporoko, ni pomemben naslov listine, ampak njena vsebina, kar je pravno vprašanje.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.