Da bi bila pritožba pravočasna, bi jo moral dolžnik izročiti (neposredno) sodišču ali poslati priporočeno po pošti najkasneje 6. 7. 2022, ko se je iztekel pritožbeni rok. Ker pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko, je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev pritožbe - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej oseba, ki nima pravice do pritožbe in jo je zato kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče, da naj bi zasebnemu tožilcu s tem, ko je njegova skrbnica odobrila njegovo zasebno tožbo, bilo dovoljeno samostojno nastopanje v tem postopku je v nasprotju s samim namenom odvzema poslovne sposobnosti v zvezi s sodnimi postopki, ki je v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče prvostopnega sodišča, da omejitev upravičenosti vložitve zasebne tožbe smiselno velja tudi za preostale vloge v postopku.
podjemna pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - zakonita cesija - zahtevek za plačilo terjatev - določna opredelitev zahtevka
Določba 631. člena OZ določa, da se sodelavci (podizvajalci, kooperanti) za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko podizvajalec uspešno uveljavi pravico do direktnega plačila od naročnika po 631. členu OZ so: 1. pripoznava izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve, 2. dospelost podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 3. dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, 4. koneksnost obeh terjatev in 5. podizvajalec mora od naročnika plačilo zahtevati. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom v smislu 631. člena OZ (zakonita cesija) se vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi jasen, določen in konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ in je pravilno dokumentiran (s potrjenimi situacijami in računi). Kakršnakoli korespondenca med tožečo stranko in drugo toženo stranko glede plačila še ne pomeni uveljavljanja neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče. Pravilna je dokazna ocena prvostopnega sodišča, da elektronsko sporočilo z dne 20. 2. 2016 očeta drugega toženca naslovljeno na tožečo stranko pomeni zgolj, da je bil oče drugega toženca obveščen o obstoju neporavnanih obveznosti prvo tožene stranke do tožeče stranke (in jo hkrati tudi seznanil, da na dan pisanja e-sporočila drugo tožena stranka do prvo tožene stranke nima neporavnanih finančnih dolgov). Brez predložitve konkretnega zahtevka tožeče stranke drugo toženi stranki (s potrjenimi situacijami oz. računi), še ni zahtevka podizvajalca v smislu 631. člena OZ. Tožeča stranka ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala, da bi kot podizvajalec na drugo toženo stranko (naročnika) naslovila določen in konkreten zahtevek za plačilo terjatve (s potrjenimi računi) in obstoja zakonite cesije ni uspela dokazati. Ker morajo biti zgoraj navedeni pogoji podani kumulativno, zahtevek tožeče stranke po 631. členu OZ ni utemeljen in je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-13, 19.. Aneks k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije (2017) člen 3.
plačilo za dejansko delo - čista denarna terjatev - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so delovne naloge delovnega mesta višjega zdravnika specialista in zdravnika specialista očitno enake, da pa je za zasedbo delovnega mesta višji zdravnik specialist potrebno izpolnjevati dodatne pogoje, ki so bili določeni v 3. členu Aneksa k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji oziroma v 2. členu Pravilnika. Za vsako napredovanje oziroma razporeditev na višje delovno mesto, pa je potrebno izpolnjevati vnaprej določene pogoje. Za tožnico je tožena stranka ocenila, da teh pogojev ni izpolnjevala in takšne odločitve tožnica v sodnem postopku ni izpodbijala.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - izterjava preživninske terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor izpolnitve obveznosti - trditveno breme - obrazloženost ugovora
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile dolžnikove navedbe v delu, ki se nanaša na zmanjšanje plačila preživnine za že plačan znesek, pomanjkljive in presplošne. Zato ne omogočajo zaključka, da bi plačan znesek predstavljal plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih zneskov preživnin, ki se na podlagi upnikovega predloga terjajo v predmetnem izvršilnem postopku. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral dolžnik v ugovoru bolj konkretno obrazložiti plačilo katerih preživnin predstavlja plačani znesek ali pa vsaj trditi, da plačani znesek predstavlja plačilo katere izmed preživnin, ki jih je v predlogu za izvršbo natančno specificiral upnik. Zgolj z zatrjevanjem, da je zaradi navedenega plačila nujno zmanjšati znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa dolžnik standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062286
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/5, 279c, 286b, 286b/1. SPZ člen 222, 223. OZ člen 35.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - delna ničnost pogodbe - nemogoč predmet obveznosti - dokaz z izvedencem - izvrševanje služnosti - strokovno vprašanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pripravljalni narok - objektivna sprememba tožbe
Sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, če (v celoti) zavrne primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventualni zahtevek je torej postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvajalo le dokaze, ki so pravno pomembni za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, to pa je zahtevek za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.
Pogodba je nična (le), če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Za ugotavljanje, ali že od samega začetka ni bilo dovolj prostora za izvrševanje služnosti v obsegu, kot je bila ustanovljena (torej, ali je bil predmet pogodbe sploh objektivno mogoč), je bil postavljen izvedenec gradbene stroke.
Morebitno neizvrševanje služnosti na samo možnost izvrševanja (in s tem vprašanje ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti) ne bi vplivalo.
ZUPJS člen 29, 29/1, 29/3.. ZUP člen 113, 113/1, 113/2.
plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pravica do denarne socialne pomoči - pravica do varstvenega dodatka - stroški predsodnega postopka - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba sodbe
Iz prvega odstavka 29. člena ZUPJS izhaja, da imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjevanju pogojev za pridobitev te pomoči. Iz nadaljnjega teksta te določbe ne izhaja, da bi bili upravičeni tudi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, saj jih zakon izrecno izključuje.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
epidemija - COVID-19 - solidarnostna pomoč - namen denarne pomoči - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik zmotno meni, da že samo dejstvo elementarne nesreče, ki ni bilo sporno (epidemija koronavirusne bolezni), zadošča za upravičenje do solidarnostne pomoči. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
DZ člen 137, 140. ZPP člen 262, 262/2, 339, 339/2, 408, 408/3, 413.
preživljanje mladoletnega otroka - določitev preživnine za otroka - bivanje v tujini - stiki otroka s staršem - preživninske obveznosti staršev do otrok - premoženjsko stanje staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - preživninske potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - vrednotenje - ocena stroškov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razumljivost obrazložitve - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - zbiranje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - opustitev zaslišanja stranke - porazdelitev preživninskega bremena - stroški postopka v družinskih sporih - presoja po prostem preudarku - interes strank za ureditev razmerja
Z opustitvijo zaslišanja pravdnih strank ni bila storjena nobena od uveljavljenih kršitev določb postopka. Za procesno pravilno ravnanje sodišča je bistveno, da je sodišče povabilo obe stranki na zaslišanje. Ker se nista odzvali, izostanka pa bodisi nista opravičili (kar velja za tožnika), bodisi nista izkazali opravičljivega razloga (kar velja za toženko), in ker prisilni ukrepi zoper stranke niso dovoljeni, je upoštevaje drugi odstavek 262. člena ZPP ovrednotilo ostalo zbrano procesno gradivo.
Pristojnost za zbiranje dokazov po uradni dolžnosti je pri sodišču le v obsegu, kolikor je potrebno za zavarovanje koristi otroka (tretji odstavek 408. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo zaradi opustitve pridobitve (dodatnih) listin v zvezi s tožnikovimi in toženkinimi zmožnostmi za preživljanje sprejeta odločitev o očetovem preživninskem prispevku v nasprotju s koristjo hčere pravdnih strank.
Ugotavljanje pomembnih dejstev ni rezultat matematične operacije, ampak vrednotenje okoliščin, pomembnih za umestitev otrokovih potreb v okvir preživninskih zmožnosti staršev. Obseg otrokovih potreb, za katere so starši dolžni poskrbeti, in njihove zmožnosti so v razmerju soodvisnosti. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Če so trenutno razpoložljiva sredstva staršev glede na otrokove potrebe (pre)majhna, so starši v okviru svojih zmožnosti dolžni vložiti več truda, da jih lahko zadovoljijo.
Ker je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi, je sodišče pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da deklica živi v Splitu, ob izvrševanju stikov z očetom pa je v Sloveniji.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061408
DZ člen 182, 269, 269/1. ZVarCP člen 25a, 25a/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - odvetnik - izbira odvetnika - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - varstvo koristi otroka - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - izvajanje starševske skrbi - navzkrižje interesov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do zagovornika - mnenje Varuha človekovih pravic
Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba.
Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge.
postopek z mednarodnim elementom - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domneva nevarnosti - uveljavljanje terjatve v tujini
Tožnica s tožbo zahteva sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu družbe s sedežem v Republiki Srbiji. Za zavarovanje te terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepovesta razpolaganje s tem poslovnim deležem in vložitev predloga za obremenitev ali odsvojitev tega poslovnega deleža pri pristojnem organu v Republiki Srbiji. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je tožničina terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu (s katerim se strinja tudi toženec v odgovoru na pritožbo), da bo zastavna pogodba, katere sklenitev zahteva tožnica s tožbo, sklenjena v Sloveniji, vendar pa pritožnica želi doseči vpis zastavne pravice v register v Republiki Srbiji. S sklicevanjem na predpise te države je izkazala, da je obstoj zastavne pogodbe, ki jo zasleduje s tožbo, predpostavka za dosego tega vpisa. Da bo lahko s sodbo izkazala obstoj te predpostavke, bo morala doseči priznanje sodbe v Republiki Srbiji. Obstoj domnevne baze iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ je zato izkazan.
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
pritožba - pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nova dejstva in dokazi
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nova dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziorma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrega odstavka 286. člena ZPP. Nova dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju z omenjeno določbo, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče vseh v pritožbi vsebovanih nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Tožnik je samska oseba in je v treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge prejemal 488,54 EUR pokojnine mesečno. Ker je ob vložitvi vloge dne 21. 9. 2021 osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 402,18 EUR, je ob uporabi ponderja 0,47 za samsko osebo pravilno povečan za 189,02 EUR na 591,20 EUR. Upoštevaje dohodek 488,54 EUR znaša razlika in s tem varstveni dodatek za priznano obdobje 102,66 EUR mesečno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka.
ZPP člen 286, 286/3, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 47, 7, 7/4, 47, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8.. Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (2019) člen 3, 7, 10.. DZ člen 204, 204/1.
delni umik tožbe - izredna odpoved delavca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odpravnina - pravnomočna odločitev
Ugotovljeno trpinčenje na delovnem mestu v letih 2016, 2017 in 2018, ki je bilo predmet pravnomočno končanega postopka Pd 94/2018, za presojo zakonitosti njene izredne odpovedi ne more biti relevantno. Tožnici je bilo s prisojeno odškodnino na podlagi 8. člena ZDR-1, ki jo je tožena stranka tudi plačala, dano zadoščenje, ki predstavlja kompenzacijo za kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu in odpravo posledic ugotovljenega protipravnega ravnanja tožene stranke. Sodišče je pravilno presojalo in se tudi izčrpno opredelilo do ravnanj trpinčenja na delovnem mestu, ki so trajala od septembra 2019 do podaje njene izredne odpovedi v marcu 2020.
podjemna pogodba - popravilo avtomobila - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ne sme opredeljevati.
sklep o ustavitvi postopka - pritožba zoper upravno odločbo
Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062820
ZKP člen 265, 265/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 45a, 49, 49/1, 49/2, 73, 73/2, 115, 115/1, 117.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija - ugotavljanje prištevnosti - izvedenstvo - telesne poškodbe - sankcija - olajševalne okoliščine - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - zmanjšana prištevnost - uboj na mah
Storilčeva močna razdraženost mora biti v vzročno-posledični zvezi z napadom oziroma hudimi žalitvami. Na zadostuje namreč, da je bil storilec brez njegove krivde napaden ali hudo razžaljen, ampak morata imeti prav fizični ali verbalni napad za posledico njegovo močno razdraženost. Oškodovančev napad ali žalitve morajo biti takšne stopnje in jakosti, da so sposobne izzvati močno razdraženost, pri čemer se ta kriterij presoja z objektivnega vidika.
Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obtoženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater.
Tožnica s pritožbenimi navedbami, da dejstvo o njeni invalidnosti III. kategorije izhaja iz predloženih dokazov in bi ga zato moralo sodišče upoštevati, ne more biti uspešna, saj pomanjkljivih trditev s predloženimi dokazi ni mogoče nadomeščati. V tožbi tožnica ni zatrjevala, da je invalid III. kategorije, posledično tega dejstva sodišče pri odločanju o njenih zahtevkih utemeljeno ni upoštevalo.