vknjižba lastninske pravice - listina kot podlaga za vpis - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063252
OZ člen 131, 134, 179. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - poseg v osebnostne pravice posameznika - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - pretrpljene duševne bolečine - verbalna žalitev in pljunek - prepričljiva dokazna ocena - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - delni uspeh strank - pobot stroškov
Toženčevo nedopustno ravnanje predstavlja pravno priznano škodo. Pljunek v obraz nedvomno predstavlja poseg v osebnostne pravice tožnika. Prav tako je s spornim dejanjem toženec prizadel čast in dobro ime tožnika.
Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pravdnega postopka. Tožnik je delno uspel s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikov delni uspeh v pravdi 80%, kar pomeni, da je uspeh toženca 20%. Toženec ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti tudi njegove stroške in jih upoštevati pri odločitvi o priznanju stroškov.
Iz vizualne primerjave primerjave podpisov na vročilnicah o osebnih vročitvah plačilnega naloga, sklepa o izvršbi s predlogom, izpodbijanega sklepa o ugovoru ter pooblastilu odvetniški družbi, ki ne zahteva posebnih specialističnih znanj, ampak ostro oko, nekaj smisla za obliko in sposobnost primerjanja, je mogoče ugotoviti, da so ti podpisi zelo podobni oziroma ni mogoče na prvi pogled ugotoviti vidnih očitnih razlik med podpisi.
odškodnina - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzrok zdrsa - zemeljski izkop - izvedenec za varstvo pri delu
Do zdrsa zavarovanca na klinu lestve je po mnenju izvedenca prišlo, ker med klini lestve in brežino izkopa ni zadostnega odmika za stabilno postavitev noge na klin, ker lestev leži na brežini. Ob dovolj dolgi lestvi pa bi se bilo temu mogoče izogniti in bi zavarovanec vstopal na lestev na delu, ki gleda iz jame, kar ni v nasprotju s 25. členom, ki govori, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je zavarovanec vstopal v jamo po prekratki lestvi na kateri mu je spodrsnilo, ker se ni imel kje prijeti. Nasprotja ni, del lestve, ki gleda iz jame, je namenjen temu, da se ima delavec kje prijeti in temu obrazložitev prvostopnega sodišča ne nasprotuje.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - posebna pritožba - rešitev predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka - obrazložitev razlogov
Po določilu 41. člena SPZ se lastninska pravica z dedovanjem pridobi v trenutku zapustnikove smrti. Če bi toženka v postopku I P 000/2021 uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je tožnica do celote postala lastnica na spornih nepremičninah, ter bi se te vknjižile na pokojno A. A., bi toženka ob njeni smrti kot dedinja na njih pridobila solastninsko pravico. Uspeh v postopku bi tako vplival na razrešitev predhodnega vprašanja glede obstoja (so)lastninske pravice toženke na nepremičninah, iz katerih bi se po tožbi morala izseliti. V obravnavanem postopku bi toženka v primeru uspeha s tožbo lastninsko pravico kot dedinja in univerzalna pravna naslednica imela že ob zaključku postopka. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da odločitev v zadevi I P 000/2021 ne rešuje izpostavljenega predhodnega vprašanja toženkinega in tožničinega lastništva nepremičnin, se do vprašanja smotrnosti prekinitve ni opredelilo.
obnova kazenskega postopka - dopustnost obnove postopka - odpoved pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve
Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopno sodišče, je obnova kazenskega postopka dopustna zgolj v zakonsko natančno določenih primerih (prvi odstavek 410. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), kot je to sicer povzeto tudi v točki 3 izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061470
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 54. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 1. SPZ člen 70. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 158, 158/1.
izvedenina - nagrada in stroški cenilca - izvedenec gradbene stroke - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - udeleženci v postopku - solastnina - delitev stvari v solastnini - nujni sosporniki - poziv na popravo vloge - povračilo pravdnih stroškov - stroški umika predloga
Ker je izvedenec imel kompleksnejšo nalogo kot je zgolj golo ovrednotenje nepremičnine, pritožbeno sodišče soglaša z razvrstitvijo njegove naloge kot zahtevne, torej na drugi težavnostni lestvici od štirih.
V postopku za delitev stvari v solastnini morajo biti udeleženi vsi solastniki, saj je s sodno odločbo prizadet interes vsakega od njih. Solastniki imajo položaj nujnih sospornikov.
V drugačno presojo neogibnosti pripora ne prepričajo niti navedbe pritožnikov o zdravstvenih težavah njunih otrok, saj gre za okoliščini, ki so obstajale že v času storitve obtožencema očitanega kaznivega dejanja, vendar pa kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma nanju niso imele vpliva, da ne bi s kriminalno dejavnostjo nadaljevala.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - pritožbeni razlogi - brez razlogov - nedovoljeno pravno sredstvo
Ker pritožba ne vsebuje niti formalno niti vsebinsko smiselnih argumentov uperjenih v izpodbijani sklep in njegove razloge, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti.
odločanje o sporu o pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - načelo smotrnosti
Za odločanje v nepravdnem postopku je v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZNP-1 krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče in sedež. Če pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, med katere spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju. Sodišče v nepravdnem postopku upošteva predvsem korist ranljivih oseb in omogoča sodišču, da krajevno pristojnost prilagaja razlogom smotrnosti in možnosti učinkovitega vodenja postopka.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00061870
ZPP člen 13, 21, 184, 184/1, 300. ZNP-1 člen 19. OZ člen 134. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 2, 2-9, 2-11, 8, 10.
postopek z mednarodnim elementom - Bruseljska uredba IIa - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - obligacijski zahtevek - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba predloga - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravice otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - pravnomočna odločitev - neodpravljiva nesklepčnost
Na sodišču je pravica, da po uradni dolžnosti izbere vrsto postopka za odločanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljev zahtevek zaradi posega v njegove osebnostne pravice obligacijski, kar pomeni, da bi se moral obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato ni pravne podlage, da bi se ta zahtevek obravnaval po pravili nepravdnega postopka iz 7. oddelka ZNP-1. Ker se predlagateljev zahtevek ni obravnaval po pravilih pravdnega postopka, je bila storjena relativna kršitev postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost sklepa.
sklenitev pogodbe - sprememba pogodbe - soglasje strank - enostranska izjava volje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - splošni pogoji poslovanja - objava splošnih poslovnih pogojev - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet
Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021, v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1. 4. 2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade ali za vrednostne papirje, ne zavezuje.
Ker pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu ni zatrjeval nobenih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi sodišče plačilo sodne takse lahko odložilo za dalj časa, neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo preostanka sodne takse vezalo na 24 mesecev po pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse.
vročanje sklepa o izvršbi - obnova postopka - izpostavljeni predalčnik - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - popolnost predloga
Glede na priložene listninske dokaze s fotografijami zunanjosti poštnega nabiralnika s številnimi režami za več naslovnikov in notranjosti poštni nabiralnik ni v izključni oblasti dolžnika, da bi mu lahko naložili popolno krivdo za stanje nabiralnika in za morebitne napake pri vročanju.
Osrednjo trditev o skrivanju pošte utemeljeno ponavlja v pritožbi in če bi se izkazala za resnično, sklep o izvršbi s predlogom ni bil vročen dolžniku, kljub morebiti pravilnemu delu poštnega delavca.
Predlog za obnovo je nepopoln, kadar v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061220
ZIZ člen 272. SPZ člen 32. ZPP člen 184.
motenje posesti - posest stanovanja - začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev nepremičnine v posest - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe - obseg sodnega varstva posesti - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - izselitev iz stanovanja - sprememba tožbe - dovoljenost dokaznega sredstva
Sodišče prve stopnje je ponoven predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz dveh razlogov. Presodilo je, da je tožnik zamudil subjektivni 30 dnevni rok za postavitev tožbenega zahtevka iz naslova motenja na način, da se je toženec iz stanovanja dolžan izseliti, zato tudi ni izkazan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino, to je verjetnost terjatve. V nadaljevanju je sodišče navedlo tudi vsebinske razloge za zavrnitev predloga, ko je po oceni izvedenih dokazov zaključilo, da tožniki niso z verjetnostjo izkazali toženčeve opustitve soposesti stanovanja, v katerem je bival zadnja štiri leta, zato z vrnitvijo vanj posesti tožnikov tudi ni motil.
Ker pravdni postopek posebej ne ureja uporabe dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, mora sodišče v vsakem primeru opraviti tehtanje njihove dopustnosti v luči pravice do dokazovanja in teže kršitve pravice do zasebnosti. To je sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo in pravilno presodilo, da bistveni dokaz, na katerem je zgolj posnetek stanovanja in toženčev vstop, ni pridobljen na nedovoljen način, pri ostalih dokazih pa so se stranke snemanja zavedale in je tudi druga tožnica snemala toženca, zato je prednost upravičeno dalo toženčevi pravici do izvedbe dokaza.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Če se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (na račun odločbe inšpektorata), je v zakonu urejena možnost strank za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.