Zgolj z navedbo, da jo motijo emisije, za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niti niso bili predloženi dokazi iz katerih bi to izhajalo, tožnica v inšpekcijskem postopku, ki je predmet odločanja ne izkazuje svoje pravne koristi.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - vezanost na zahtevek
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo zaradi kršitev pravil postopka, saj je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, med strankama pa ostaja sporno tudi vprašanje, kaj je prosilka v svoji zahtevi za dostop do IJZ sploh zahtevala.
Tretji odstavek 41. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne vzpostavlja finančnega jamstva sui generis, temveč gre za poroštvo, ki je lahko oblikovano v skladu s splošno zakonsko ureditvijo OZ. Po določbah tega zakona (XXIX. poglavje) je poroštvo oblika utrditve dolžnikove obveznosti do upnika, in sicer je to oblika osebnega zavarovanja, ki nastane s poroštveno pogodbo med upnikom in porokom, s katero se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno (1013. člen OZ). Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino (prvi odstavek 1016. člena OZ). Pri čemer je, kar izhaja tudi iz nadaljnje ureditve poroštva v XXIX. poglavju OZ, temeljna značilnost poroštva akcesornost porokove zaveze, gre namreč za zavezo k izpolnitvi tuje obveznosti in s tem zavarovanje pred rizikom insolventnosti glavnega dolžnika. Glede na opisano ureditev iz OZ dolžnik ne more biti porok za svojo lastno obveznost, saj v tem primeru že pojmovno ni mogoče govoriti o dodatni utrditvi dolžnikove obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - določitev odvetnika - pravica do izbire odvetnika
Odločitev, da toženka odvetniku, ki ga je z odločbo določila za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka, z izvajanjem teh pravnih storitev povezanih potnih stroškov ne bo plačala, ni v skladu z zakonsko ureditvijo, po kateri si lahko prosilec izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, odvetnik, ki je z odločbo določen za izvajanje BPP, pa ima za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje pravico do nagrade in povračila stroškov (vključno s potnimi), v višini, izračunani po OT.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zakonodajalec je z določili 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP določil izjemne primere, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, in sicer če gre za določene vrste zadev, med katerimi je v 1. alineji 8. člena ZBPP na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tožnik zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Ker tožeči stranki informativni izračun dohodnine za leto 2014 ni bil vročen, bi morala sama najkasneje do 31. 7. 2015 vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2014 in v njej uveljavljati tako stroške stroške za delo v tujini kot olajšavo za vzdrževane družinske člane.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - druge denarne nedavčne obveznosti
V postopku davčne izvršbe ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na to, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, da gre za krivo ovadbo in sklicevanje na slabe sosedske odnose, glede na to, da se davčna izvršba nanaša na plačilo sodne takse, ker v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice, ker zato nima nobene pravne podlage.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 16. 12. 2016. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
OZ člen 50. ZOdv člen 37. ZDoh-2 člen 80, 92. ZDavP-2 člen 74.
davek od dobička iz kapitala - prodaja poslovnih deležev - nakup poslovnih deležev - navidezni pravni posel - odvetniška družba - dejavnost odvetniške družbe
Drži, da je odvetništvo svoboden poklic, in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD-1. Vendar pa dejavnosti odvetniške družbe, ki je v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZOdv omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ni mogoče enačiti z dejstvom njenega lastništva v posamezni pravni osebi. Opravljanje dejavnosti oziroma lastništvo sta namreč dve povsem različni pravni kategoriji. Drži tudi, da vpis v sodni register pomeni le deklaratoren vpis, in da zato v zadevi tudi ne gre za stvar, ki bi bila že pravnomočno razsojena, oziroma, ki veže davčni organ. Stranka, ki ji je bil vpis zavrnjen, lahko zato svoj predlog ponovno vloži.
Obračunski strošek opremljenosti konkretnega območja ne pomeni, da ima nepremičnina neposredni priključek na javno cestno oziroma vodovodno omrežje.
Uporaba omrežja (cestnega ali vodovodnega) v obračunski enoti je zagotovljena tudi v primeru, če se nanj zavezanec ne priključuje neposredno, temveč prek služnostne poti oziroma na podlagi služnostne pravice, ali prek poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam.
Bistveno je, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi predmetno stavbno zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo
Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - zahteva za evidentiranje urejene meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na predmetno vsebino zaisnika je po presoji sodišča organ mogel odločiti na podlagi fikcije strinjanja tožnikov s predlagano mejo, saj po podatkih zapisnika svoje meje nista pokazala, čeprav sta bila opozorjena, da jo morata, ker se bo sicer štelo, da s predlagano mejo soglašata (peti odstavek 31. člena ZEN).
Za tak primer, kot je obravnavani, ko sta se tožnika na mejni obravnavi odločila za pasivno zadržanje (saj po podatkih zapisnika, ki ga sodišče v celoti sprejema za verodostojnega, nista pokazala svoje meje, čeprav naj bi se po njunih navedbah ne strinjala s potekom predlagane meje, nato pa nista podpisala zapisnika oziroma je tožnik podpisal le svojo prisotnost, tožnica pa zapisnika ni podpisala), ob čemer sta menila, da bosta na ta način preprečila ureditev meje v skladu s predlagano mejo, nato pa takih posledic nista mogla doseči, saj jih zakon ne predvideva, določbe ZEN ne dajejo podlage za ponovno določanje poteka (sporne) meje.
Tožeča stranka je dominus litis postopka v upravnem sporu kar pomeni, da Upravno sodišče upravnega spora ne more niti začeti niti voditi po uradni dolžnosti. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru podala umik tožbe, je sodišče postopek s sklepom ustavilo.
Tožeča stranka ne vlaga tožbe zoper upravni akt, ampak od sodišča zahteva ugotovitev neobstoja prednostne terjatve, ki jo je v stečajni postopek priglasila tožena stranka.
Sodna pristojnost nastopi šele po tem, ko je o terjatvi dokončno odločeno s strani pristojnega davčnega organa. Kar za konkretni primer pomeni, da mora biti s strani pristojnih davčnih organov najprej dokončno odločeno o spornem upoštevanju pravil vrstnega reda pri poplačilu odprtih davčnih obveznosti, od katerega je odvisno, ali ima prijavljena terjatev položaj (odprte) prednostne terjatve, kot se ugotavlja v tožbi, ali ne.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazano, da tožnik vabila ni prejel. Tudi toženka temu dejstvu načelno ne oporeka, kar pomeni, da vabilo, v katerem je davčni organ od tožnika po 129. členu ZDavP-21 zahteval predložitev dodatne dokumentacije, kot jo je navedel, do tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni prišlo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - ustavna pritožba - nagrada za ustavno pritožbo
Zakaj je, upoštevaje obseg in težavnost storitve, organ za BPP sestavo ustavne pritožbe v kazenski zadevi ovrednotil nižje, kot velja za povprečen primer (za katerega se določi nagrada v srednji vrednosti v razponu), je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel: ker so bile v ustavni pritožbi znova izpostavljene vse okoliščine, ki so bile s strani tožnika kot odvetnika izpostavljene že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi bil izpodbijani sklep z vidika uporabe pravičnega preudarka nezadostno obrazložen in da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.
ZUJIK člen 94, 95/5, 100, 110, 110/3, 119. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in Javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 11/3, 13, 15, 15/1.
Toženka kljub v izjavi navedenemu ugovoru in opozorilu na v javnem razpisu določen prag 81 točk za vstop v sofinanciranje, v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na podlagi katere od določb razpisa oziroma drugega predpisa je za v izbor za sofinanciranje določila prag v višini 91 točk, oziroma obrazložila podlago za naknadno spremembo kriterijev.
Ker v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, katere kriterije, vstopne prage za sofinanciranje je toženka uporabila, kljub že v postopku izraženem tožnikovem ugovoru, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ukrep tržnega inšpektorja - obrtna dejavnost - obrtno dovoljenje - kozmetična dejavnost - napačna uporaba materialnega prava
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru napačno zaključil, da tožničina dejavnost 96.022 „kozmetična in pedikerska dejavnost“ predstavlja obrtno dejavnost, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 5. člena ObrZ ne gre za obrtno dejavnost, če se ta opravlja v majhnem obsegu kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.