CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068980
ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dokazna vrednost priče - neverodostojnost priče - pristranskost priče - obstoj terjatve - dokazovanje plačila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil)
Res sorodstveno razmerje s pravdno stranko nujno ne vodi k izničenju dokazne vrednosti izpovedbe takšne priče, vendar pa je dejstvo, da je takšna priča zainteresirana na izidu pravde. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru utemeljeno odklonilo vero izpovedi priče A. A. ter pri tem pravilno opozorilo na nelogičnosti v njegovi izpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00069419
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo - nevarna stvar - krivdna odgovornost delodajalca za delavca
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali obe pravdni stranki, pravilno zaključilo, da do škodnega ni prišlo zaradi namestitve palete s strani delavca, temveč zaradi tega, ker je tožnica hodila po sicer predhodno prazni, a neoznačeni poti, in da je delavec v danih okoliščinah ravnal, tako kot je bilo treba (paleto je postavil na za to predvideno mesto). Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom o strokovnosti mnenja izvedenke, da na nastanek poškodbe ne vpliva dejstvo, da je bil del podesta, na katerem je stala tožnica, nekoliko prekrit s platojem, ki je bil nameščen čez paleto. Če bi namreč tožnica sledila talnim oznakam in se gibala pravilno, je namreč zelo malo verjetno, da bi se spotaknila ob rob platoja, saj delavci pri hoji po podestu ne hodijo po robnem delu podesta.
OZ člen 190, 190/1. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5.
pomota pri nakazilu dolgovanega zneska - prejemnik nakazila - izločitvena pravica v stečajnem postopku - prepozna prijava izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor tretjega v davčni izvršbi - davčna izvršba na denarna sredstva - obogatitveni zahtevek - verzijski zahtevek - neupravičena obogatitev - nakazilo na napačen račun
Bistveno je, da je tožnik vtoževani znesek nakazal na račun družbe A., d. o. o., ki je bila z nakazilom tudi obogatena. Zahtevek za vračilo zaradi obogatitve ima tožnik zato le do navedene družbe. Dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklepa o davčni izvršbi in posledično rubeža denarnih sredstev na računu družbe A., d. o. o., ne pomeni, da je bila tožena stranka na ta način obogatena na račun tožnika. Tožena stranka je bila namreč upnik družbe A., d. o. o., in je sporni znesek prejela na podlagi davčne izvršbe, ki se je opravila na račun družbe A., d. o. o. (in ne račun tožnika). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem primeru šlo le za obogatitev družbe A., d. o. o., ki se je do višine spornega zneska razbremenila dolga do tožene stranke.
V konkretnem primeru je bil tožniku v davčnem postopku zavržen ugovor tretjega kot prepozen (vložen po koncu izvršilnega postopka), zoper takšno odločitev upravnega organa pa ni vložil pravnega sredstva, zato je odločitev dokončna in tudi pravnomočna. Slednje pomeni, da je svojo izločitveno pravico izgubil, kar pa ne vpliva na obogatitveni zahtevek, ki pa ga (kot rečeno) ne more naperiti zoper toženo stranko, ampak le zoper obogateno družbo A., d. o. o.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070230
SZ člen 2, 117. ZPP člen 154, 154/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje stanovanj - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - parkirno mesto - garaža - pomožni prostor - sestavni del stanovanja - sodna praksa - prodaja stanovanja po določbah sz - družbena lastnina - zasebna lastnina - najemna pogodba - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Čeprav to ni izrecno navedeno, je v kupoprodajno pogodbo iz leta 1992 vključen tudi parkirni prostor. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera namreč predstavlja pomožni prostor, ki v skladu z določbo 2. člena SZ sodi k stanovanju in je njegov sestavni del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070308
SPZ člen 48, 48/3. OZ člen 190. ZPP člen 199, 337.
stranski intervenient - pravni položaj drugih oseb - navedbe stranke v postopku - povrnitev vlaganj - vlaganja v tujo nepremičnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - prehod koristi
Intervenient ni stranka postopka, njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen z možnimi pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
Trditve o dogovoru o skupni gradnji je delno podal stranski intervenient v svoji vlogi z dne 3. 3. 2023, ko je navajal, da sta njegovemu očetu pri gradnji na sporni nepremičnini pomagala njegova starša. Vendar glede na to, da sodišče prve stopnje njegove stranske intervencije ni dopustilo, tudi njegovih navedb ni mogoče upoštevati kot trditev tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070081
DZ člen 67. ODZ paragraf 418. OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 93. SZ-1 člen 112, 112/1. ZD člen 220, 221. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/2, 337.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vrnitveni zahtevek - tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - prikrajšanje lastnika - izpolnitveni rok - neprerekana dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Res je sicer, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD), kar pomeni, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma. Vendar v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dedovanju rešuje predvsem vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. To pomeni, da je bistvo sklepa o dedovanju predvsem v določitvi dedičev zapustnikovega premoženja in ne toliko v njegovi podrobni specifikaciji; če sporno premoženje v zapuščinskem postopku ni bilo obravnavano in s sklepom o dedovanju ni zaobseženo, lahko stranka pozneje v pravdi uveljavlja zahtevek (ali ugovor), da določena nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, to pa lahko predstavlja novo najdeno premoženje, glede katerega je mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju po 221. členu ZD, četudi je sodelovala v zapuščinskem postopku in za to premoženje vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077618
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbe - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Pravo EU določa sankcijo, da nepošteni pogoj ne zavezuje (člen 6(1) Direktive 93/13), slovenski zakonodajalec pa je določil sankcijo ničnosti (23. člen ZVPot). Nepoštenega pogoja, ki krši minimalni standard po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče ne sme spreminjati oziroma prilagajati na dopustno mero, kar sicer na podlagi splošnega predpisa omogoča slovenska ureditev instituta delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika). Sodišče EU je pojasnilo, da sme nacionalno sodišče prilagoditi nepošteni pogodbeni pogoj le, če gre za kršitev nacionalnega prisilnega predpisa, ne pa, če gre hkrati tudi za nepošteni pogoj v skladu z merili Direktive 93/13.
Po pojasnjenem zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Iz navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in razsodilo, da sta kreditni pogodbi nični (3. in 5. alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP).
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074348
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2. OZ člen 190, 198. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4.
nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika - pravica do nadomestila - uporabnina - kulturni spomenik - razglasitev za kulturni spomenik - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - napačna uporaba materialnega prava
Podlaga nadomestila po 39. členu ZVKD-1 je dejstvo, da se je položaj lastnika poslabšal zaradi razglasitve stvari, na kateri ima lastninsko pravico, za kulturni spomenik. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak zahtevek in ga tožeča stranka ne utemeljuje na razlogih iz 39. člena ZVKD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00074345
ZOA člen 12, 12/2, 12/2-1. OZ člen 38, 38/1, 86, 86/1, 88, 88/1. URS člen 155.
osebna asistenca - urna postavka za opravljeno delo - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določitev cene pogodbenih del - stroški storitev - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - samostojni podjetnik - nepridobitna dejavnost - javni interes - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Pogodbeno določilo, da se izvajalcem osebne asistence, ki po Zakonu o osebni asistenci niso obvezni zaposlovati strokovnega vodje za izvajanje osebne asistence, ne prizna stroškov strokovnega vodenja in usklajevanja osebne asistence, je v nasprotju s prisilnimi predpisi in torej nično.
izvenpravdni pobot - procesni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - odstop terjatve med pravdo - objektivne meje pravnomočnosti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve. Zato sodišče v postopku upošteva konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Po določbi prvega odstavka 190. člena ZPP tožeča stranka ni dolžna prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve in, v kolikor vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, to pomeni, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, niso relevantna. Objektivne meje pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070870
OZ člen 22, 26, 26/3, 27, 52.
ponudba - oblika ponudbe - do kdaj veže ponudba - sprejem ponudbe - primeren rok - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri rok za sprejem ni določen, veže ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu ponudbe (tretji odstavek 26. člena OZ). Veže ponudba ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da poda odgovor o sprejemu ponudbe. To pa pomeni, da bi tožnik moral pisno sprejeti ponudbo v primernem roku (npr. 1 mesecu, eventualno zaradi odsotnosti 2 mesecih), ne pa po skoraj dveh letih. Ponudba po preteku primernega roka iz tretjega odstavka 26. člena OZ ne veže več oziroma je ni mogoče več sprejeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - pravilna izpolnitev obveznosti - izpolnitev tretjemu - odlog izvršbe - dom dolžnika - višina terjatve - ocena vrednosti nepremičnine - nesorazmernost
V skladu z 280. členom OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodbe med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil.
Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja, zakon pa mora zlasti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti in test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen kot na primer v ureditvi pravdnega postopka. Odlog izvršbe pomeni zastoj v stadiju opravljanja izvršbe, zato ga je treba urediti omejitveno. Za odlog izvršbe morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva. Določba ZIZ še ne utemeljuje zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na dom dolžnika zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, to je tudi dejstvo, da se na isto dolžnikovo nepremičnino vodi več izvršb za terjatve, katerih skupna vrednost pa ni več majhna.
Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi 6. člena OZ, tj. o dolžnem ravnanju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Sledeč odločbi VS RS, na katero se sklicuje pritožnik, je zavarovalni zastopnik dolžan potencialni pogodbeni stranki dolžan ne le izročiti splošne pogoje, ampak mu jih tudi razumljivo pojasniti. Upoštevaje ugotovitev, da toženec tožniku ni le izročil izjave o tveganjih in ostalih listin, ampak mu je tudi ustno razložil način delovanja platforme (in bil tudi med kasnejšim upravljanjem z naloženim denarnim zneskom ves čas dosegljiv za morebitna dodatna pojasnila in nasvete), je toženec (tudi) tej ravni skrbnosti, ki jo zagovarja pritožba, zadostil.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
sklenitev zavezovalnega posla - sklep o pristojnosti - obligacijska pravica
Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.
Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070271
ZPP člen 8, 155, 155/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/2. OZ člen 4, 5, 15, 28, 28/1, 243, 243/4, 243/5, 289, 299, 299/2, 336, 336/1, 349, 349/1, 442, 442/2, 642, 642/2. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 2, 2/1. ZDDV-1 člen 63, 63/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo vestnosti in poštenja - projektiranje - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - kupnina - pravica do izjave - kdaj je pogodba sklenjena - sprejem ponudbe - čas izpolnitve - čas izpolnitve, če rok ni določen - podjemna pogodba (pogodba o delu) - terjatve iz gospodarskih pogodb - zamuda dolžnika - zastaranje - kdaj pride dolžnik v zamudo - kdaj začne zastaranje teči - ugovor zastaranja - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - dokazi in izvajanje dokazov - dokazna ocena - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - zastaranje terjatve - dan, ko ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti - seznanitev s podatki - odbitek DDV - obseg pravice do odbitka ddv - obseg in višina škode
Sodišče lahko ohranja zvestobo 8. členu ZPP, tudi kadar pri utemeljevanju svoje dokazne ocene o obstoju nekega dejstva čisto vseh dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom izvedlo, v obrazložitvi sodbe izrecno ne analizira ali sploh omeni. To namreč še ne pomeni, da jih ni upoštevalo. Ali je ravnalo pravilno, bo odvisno od vsebine in kakovosti dokazov, ki jih je imelo pred seboj, in od okoliščin zadeve.
Ne bi bilo prav, da bi v vseh primerih zastaranje steklo natanko prvi dan po dnevu, ko je upnik smel terjati izpolnitev. Včasih namreč upnik potrebuje določen čas, da zbere elemente, od katerih je odvisno, natanko kaj ali koliko sme terjati od dolžnika.
V primerih, v katerih je zanesljivo, da stranka, ki je zavezanka za plačilo DDV in ki sme DDV, ki ga je plačala ali morala plačati svojemu pooblaščencu, ki je ravno tako zavezanec za ta davek, upoštevati kot odbitno postavko (kot "vstopni DDV") pri obračunu svoje davčne obveznosti, tega ni upravičena prejeti še od nasprotne stranke. Ker si sme DDV odbiti, to v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP ni potreben strošek, ki bi ga morala nositi njena pravdna nasprotnica.