upravni postopek - potrdilo o pravnomočnosti - odprava potrdila o pravnomočnosti
Morebitne škodljive posledice in zahtevke iz naslova, da se je zanesel na informacijo o pravnomočnosti, lahko tožnik uveljavlja v civilnem sodnem postopku, ni pa to razlog, zaradi katerega bi moral upravni organ ugotoviti pravnomočnost upravne odločbe, čeprav dejanske okoliščine, relevantne za to ugotovitev, izkazujejo drugačno stanje.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/3, 8, 8/2, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 33, 33/4.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - sankcija za nelegalno gradnjo
Sankcija za nelegalno gradnjo je predpisana v 152. členu ZGO-1, besedilo tega člena pa ta ukrep predpisuje izrecno in nepogojno, tako da pristojnemu gradbenemu inšpektorju ne omogoča izbire med različnimi ukrepi, saj bi bili vsakršni drugačni ukrepi kot odstranitev objekta nezakoniti.
ZGO-1 člen 1, 1/1, 1/3, 1/4, 66, 66/1, 66/1-3, 67. ZLet člen 88, 97, 97/1, 97/2. ZUS-1 člen 17, 17/5. ZUP člen 260, 260, 260-9.
gradbeno dovoljenje - delno gradbeno dovoljenje - faznost gradnje - predhodno soglasje - stranski udeleženec - pravica do izjave - obnova postopka - stranka v upravnem sporu
V primeru objekta gospodarske javne infrastrukture je po 2. odstavku 67. člena ZGO-1 dopustno izdati gradbeno dovoljenje tudi za njegov del, in sicer ne glede na to, ali ta pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in ali se da samostojno uporabljati, kar je sicer po 1. odstavku istega člena zahteva, ko gre za izdajo delnega gradbenega dovoljenja za druge objekte.
Za izdajo gradbenega dovoljenja za del objekta morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1, zato je predhodno soglasje iz 2. odstavka 97. člena ZLet pogoj tudi za izdajo delnega gradbenega dovoljenja.
Presoja pravilnosti in zakonitosti prehodnega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja ni v domeni upravnega organa za gradbene zadeve. Dejstvo, da ta organ že med postopkom na prvi stopnji tožnika ni seznanil z obema upravnima aktoma in mu je s tem po njegovem mnenju onemogočil priglasitev udeležbe v teh postopkih, ni okoliščina, ki bi vplivala na zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja. Neudeležba strank v postopku tudi ni ovira za nastop dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov, na kar kaže iz tega razloga v ZUP predvidena možnost obnove postopka, končanega z dokončno odločbo
ZVrt člen 32a, 32a/1, 32a/2, 32a/2-4. ZDoh-2 člen 36, 36/2, 37, 37/1, 37/1-1, 90, 90/1, 90/2. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (2006) člen 8, 8/1-7.
plačilo vrtca - premoženje družine - kapitalski delež
Kapitalskega deleža ni mogoče upoštevati kot dela premoženja družine, če je upravni organ pred tem pri ugotavljanju višine vseh dohodkov upošteval tudi dohodek, ki izvira iz imetništva kapitalskega deleža.
URS člen 18. EKČP člen 3, 13. PDEU člen 78, 78/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 47. ZMZ člen 2, 20, 21, 22, 23, 53, 53-1, 55. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite člen 13, 18, 21, preambula točka 2, 10, 11.
V primerih, ko ima stranka zadostne argumente, da bi ji z vrnitvijo bila kršena pravica iz 3. člena MKVČP, mora biti presoja dejstev „stroga“, za kar je nujno potrebna ocena stanja v izvorni državi. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da tudi v primeru, če ESČP ugotovi, da je strankina „izpoved v številnih elementih izmikajoča“ in z določenega vidika „neverodostojna“, to ne pomeni, da ESČP ne nadaljuje s presojo z vidika 3. člena MKVČP. V vsakem posamičnem primeru je namreč ključno vprašanje, v zvezi s katero „bistveno okoliščino“ je tožnik neverodostojen.
Ocena (ne)verodostojnosti prosilca za azil je po mednarodni praksi in pravni doktrini največkrat sestavljena iz treh temeljnih strukturnih elementov. Prvi element je notranja (ne)konsistentnost prosilčevih izjav. Pri tem gre bodisi za (ne)konsistentnosti znotraj enega intervjuja/pisne izjave, bodisi za (ne)konsistentnosti, ugotovljene s primerjanjem prosilčevih izjav po posameznih fazah postopka, ali pa gre za notranjo (ne)konsistentnost v primerjanju dveh ali več prosilcev za azil, ki jih vežejo skupne okoliščine. Drugi element ocene je zunanja (ne)konsistentnost, ki zadeva primerjavo prosilčevih izjav z objektivnimi informacijami o izvorni državi ali drugimi dokazi v zvezi z njegovim prebegom. Tretji element ocene pa se sestoji iz odgovora na vprašanje, ali je mogoče priznati verjetnost obstoja dogodkov, kot jih je prosilec opisal.
Zavrnjenega prosilca za azil mora država članica EU vrniti v izvorno državo, kar pomeni, da je podatek o izvorni državi prosilca ključen, od njega je odvisen najbolj pomemben del relevantnega dejanskega stanja, pri čemer načelo nevračanja veže tudi toženo stranko v azilnih zadevah.
ZDIJZ člen 5, 17, 17/1. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4. ZUP člen 49.
dostop do informacij javnega značaja - stranka postopka po določbah ZDIJZ - poslanska skupina - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pojem stranke opredeljuje ZUP v procesnem smislu glede na položaj, ki ga ima lahko oseba v upravnem sporu, ne pa tudi v materialnem smislu, ki pove, kdo ima po materialnem predpisu kakšno obveznost ali kakšno posebno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je materialni predpis ZDIJZ, ki v 5. členu konkretno opredeljuje, da so informacije javnega značaja prosto dostopne le pravnim ali fizičnim osebam. Poslanska skupina pa nima statusa pravne osebe niti nima statusa fizične osebe, zaradi česar ne more biti stranka po določbah ZDIJZ.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 22, 22/6, 27, 31. ZInfP člen 2, 2/1, 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - dokazno breme - dostop do sodnega varstva
Tožeča stranka ni izpolnila dokaznega bremena v smislu konkretnejših argumentov za varstvo njenega interesa glede njenih poslovnih skrivnosti, zato se poslovna skrivnost ne razkrije, konkretno tehtanje na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa niti ni potrebno, ker se v takem primeru pavšalnega varstva interesa za nerazkritje podatkov predpostavlja, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - zavrženje zahtevka - predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga - primarni in eventualni zahtevek
Tožnik je svoja zahtevka postavil kot primarnega in eventualnega, kar pomeni, da je eventualni zahtevek (v tem primeru predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) postavljen za primer, če organ primarnemu zahtevku ne bi sledil, kar pa se je tudi zgodilo v obravnavanem primeru, ko je prvostopni organ očitno presodil, da pogoji za ponovno obravnavanje vloge za odobritev pravnega posla niso podani, zaradi česar je sledil podrejeno postavljenemu zahtevku tožnika, da njegov predlog odstopi drugostopnemu drugostopnemu organu v obravnavo kot predlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče tako ugotavlja, da je odločitev v 1. točki izreka (sklep) sicer v nasprotju z določbo 1. točke 2. odstavka 237. člena ZUP in zato nezakonita, vendar pa ni presodilo, da se z njo posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, zaradi česar vanjo s sodbo ni poseglo, saj bi tako formalno in iz navedenih razlogov (po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP) tudi moglo biti odločeno, poleg tega pa je navedeni formalni odločitvi sledila še meritorna odločitev o tožnikovem eventualnem zahtevku in sicer pogoji za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, ker v konkretnem primeru materialni predpis ni bil očitno prekršen.
mediji - radijska dejavnost - dovoljenje za izvajanje dejavnosti - nadzorstvo izvajanja programskih zahtev
Izdajatelj lahko dejavnost razširjanja radijskih programskih vsebin opravlja šele po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti (izdaja radijskega programa brez dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti je sankcionirana kot prekršek). Pred pričetkom izvajanja dejavnosti pa mora priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid medijev.
vpis v imenik odvetnikov - zavrnitev vpisa - zaupanje za opravljanje odvetniškega poklica - osebna primernost kandidata
Celoten odnos tožnika do dogodka, ki je v njegovi sferi, utemeljuje sklep, da ne bo vestno in pošteno opravljal odvetniškega poklica, ki sta vrednoti nujno povezani s standardom „vreden zaupanja“. Ne gre za njegovo subjektivno vrednotenje dejanja, niti za vrednotenje v kazenskem pogledu, pač pa za objektivno vrednotenje odnosa do dejanja, kar za obravnavan primer pomeni, da gre za vprašanje pogleda na dogodek, ki ga mora imeti odvetnik, ki je po merilih, ki jih predpisujejo Ustava, zakoni ter poklicna etika, vreden zaupanja.
ZIZ člen 55, 55-7, 177, 182, 189, 189/3, 189/7. ZKZ člen 18, 18-3, 23.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - namen zaščitene kmetije - delitev zaščitene kmetije - položaj predkupnega upravičenca - ugovori v postopku odobritve pravnega posla - izvršilno dejanje
Ugovori tožeče stranke, da je na parc. št. 526/1 pot do stanovanjske stavbe na parc. št. 523/4, kjer živi, in ji bo zaradi prodaje te parcele onemogočen dostop, pa niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v postopku odobritve pravnega posla. Po vsebini z njimi nasprotuje prodaji parcele kot takšni. Če naj bi bila ta parcela izvzeta iz izvršbe (177. člen ZIZ), je bil to njen ugovorni razlog zoper sklep o dovolitvi izvršbe (7. točka 55. člena ZIZ). Tak ugovor bi torej morala uveljavljati v sodnem izvršilnem postopku, v upravnem postopku odobritve pravnega posla pa z njim ne more biti uspešna.
Zaključek tožene stranke o nepodobnosti znakov tako izhaja iz celovite presoje, v okviru katere je tožena stranka opravila analizo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, in je tožeča stranka s svojimi ugovori po oceni sodišča ni mogla izpodbiti. Pri tem sodišče še pripominja, da je treba vsak posamezni primer obravnavati v okviru dejanskega in materialnopravnega stanja, ki iz primera izhaja, tako, kot je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka. V zvezi z navedbami tožeče stranke o odločitvah organov drugih evropskih držav, konkretno OCHIM-a, pa je tožena stranka pravilno pojasnila, da na odločitev v tej zadevi ne more vplivati, saj odločitve OCHIM-a niso veljavni pravni vir v Republiki Sloveniji.
Po presoji sodišča po zakonu, ki ureja postopek za ugotovitev, ali fizična oseba šteje za kmeta, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, ki bi ji dajal lastnost stranskega udeleženca v tej upravni zadevi (43. člen ZUP). V 24. členu ZKZ so zgolj določeni pogoji, ob katerih fizična oseba šteje za kmeta, in izpolnjevanje katerih mora fizična oseba, da organ tak njen status ugotovi, dokazati. Ta zakon ne daje opore za sodelovanje predkupnega upravičenca – konkurenta iz 23. člena ZKZ kot stranskega udeleženca v postopku za ugotovitev, ali kupec kot fizična oseba šteje za kmeta, saj se po določbah 24. člena ZKZ v tem postopku ne odloča o pravnih koristih predkupnih upravičencev. Iz tožnikovih navedb pa tudi ne izhaja, da bi se skliceval na drug predpis, iz katerega bi izhajalo, da v postopku po 24. členu ZKZ kot druga oseba varuje svoje pravne koristi. Če pa tožniku ne bi bilo mogoče priznati pravice, da se kot stranski udeleženec udeležuje postopka za ugotovitev, ali (druga) fizična oseba šteje za kmeta, ki bi ga reševal kot predhodno vprašanje pristojni organ v samostojnem, ločenem postopku, potem mu tudi ni mogoče priznati pravice uveljavljanja ugovorov v zvezi z rešitvijo tega vprašanja kot predhodnega v postopku za odobritev pravnega posla.
ZUP člen 221. ZDen člen 5, 6, 6/2, 56, 56/1. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 3, 208.
začasna odredba - denacionalizacija - zavezanec za denacionalizacijo - subsidiarna uporaba zakona
V primeru, kot je obravnavani, ko želi zavarovanje svojega zahtevka uveljaviti stranka denacionalizacijskega postopka, ki pa ni denacionalizacijski upravičenec oziroma njegov pravni naslednik, pa bi moral upravni organ zaradi subsidiarne uporabe ZUP/86 vlogo tožnika presojati po določbah ZUP/86 glede na njegovo vsebino, torej, kaj je predlagatelj zahteval ali predlagal, pri čemer sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa. Če pa bi menil, da je zahtevek oziroma predlog tožnika nejasen oziroma nerazumljiv, pa bi ga moral v skladu z določbo 68. člena ZUP/86 pozvati, da v določenem roku odpravi njegove pomanjkljivosti in šele na tej podlagi odločiti o stvari.
Glede na določbo točke b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 morata biti za preprečitev registracije znamke hkrati izpolnjena dva pogoja: podobnost oziroma enakost prijavljenega znaka in znaka registrirane znamke ter podobnost oziroma enakost blaga in storitev, na katere se prijavljeni znak in registrirana znamka nanaša. Ob ugotovitvi, da si znaka nista podobna, je tako primerjava blaga brezpredmetna, zaradi česar tožnik ne more uspeti z ugovorom o materialnopravno napačni opustitvi presoje organa enakosti oziroma podobnosti blaga.
Ker pa si znaka nista podobna, ne more priti tudi do verjetnosti zmede v javnosti in verjetnosti povezovanja s prejšnjo znamko (točka b 1. odstavka 44. člena ZIL-1)). Zakon nastanek navedenih posledic iz točke b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 namreč veže zgolj na primere, ko so si znaki med seboj zamenljivo podobni, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
V obravnavanem primeru so po mnenju sodišča ugovarjani znak ter znaki znamk tožeče stranke slikovno-torej v vizualnem pogledu, med seboj tako zelo različni, da jih povprečni potrošnik ne bo medsebojno zamenjeval ter menil, da gre za znamko tožeče stranke. Ugovarjana znamka namreč zaradi svojih razlikovalnih elementov daje povsem drugačen vtis kot znamke tožeče stranke, pri kateri ne more biti nobenega dvoma, da gre dejansko za smreko.
Sodišče se ne strinja s tožečo stranko, da različni napisi na znakih niso pomembni elementi, zaradi česar bi jih bilo treba zanemariti tako z vizualnega kot tudi fonetičnega vidika. Po presoji sodišča namreč zlasti v primeru znaka v obliki slike napis predstavlja pomemben element, saj ga tudi v konkretnem primeru (AIRE LIMPIO/WUNDER-BAUM, Sportfrische, ARBRE MAGIQUE, CAR-FRESHNER) tudi poimenuje.
začasna odredba v upravnem sporu - tožba kot procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi
Ker je sodišče štelo tožbo za umaknjeno, vložena tožba v upravnem sporu pa je procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča o zahtevi za izdajo začasne odredbe, je bilo potrebno zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - ugovor stranskega udeleženca
Upravni organ je dolžan preizkusiti ugovore, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravno zavarovanih interesov stranskega udeleženca, zato tožnik svoj položaj v zvezi z nameravano gradnjo varuje na podlagi relevantnih določb Odloka o PUP in lahko le v tem okviru uveljavlja svoje ugovore.
Drugostopenjski organ v zvezi z vloženo pritožbo ni smel izdati druge odločbe in z njo odpravljati svojih morebitnih napak, storjenih s prvo odločitvijo, saj tako ravnanje ni v skladu z namenom, zaradi katerega se izda dopolnilna odločba. Materialne oziroma procesne pomanjkljivosti v upravnem postopku sprejetih odločb je mogoče odpraviti le v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v ZUP.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 62/2-2, 56, 66, 66/1, 66/1-1, 153. ZUP člen 164, 199, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sodna poravnava - upravni postopek - ogled - nova dejstva in dokazi
S sodno poravnavo sta investitorja izkazala pravico graditi tudi na njima solastnem zemljišču, zaradi česar ponovno tožnikovo soglasje za gradnjo vodovodnega priključka in dostopne poti po tem zemljišču ni potrebno.
Legalizacija, ki jo je tožnik dovolil v sodni poravnavi (pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter vseh drugih upravnih dovoljenj), vključuje tudi komunalne naprave oziroma priključke, saj sicer legalizacija ne bi bila smiselna in bi bila ta določba poravnave brezpredmetna.
Tožnik je bil seznanjen s konkretnimi okoliščinami odvodnjavanja meteornih vod in tehničnimi rešitvami, zato je imel že v postopku na prvi stopnji možnost navajati in konkretizirati, katera pravila stroke pri tem niso bila upoštevana, česar pa ni storil. Tega ni storil niti v pritožbi, zato se na to okoliščino – tudi sicer povsem pavšalno – ne more sklicevati šele v tožbi v upravnem sporu.