gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - garaža
V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. To pomeni, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri oceni dopustnosti gradnje vezan na prostorske akte, ki urejajo območje nameravane gradnje. Glede na določbe Odloka o zazidalnem načrtu Selo, relevantne za gradnjo na sporni parceli, za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt niso izpolnjeni zakonski pogoji, ker obravnavani gradnji (gradnja garaže in gradnja pokritega parkirišča z garažnimi vrati) nista skladni s prostorskim aktom, ki umestitev pomožnih objektov predvideva le v sklopu objekta.
društvo - vpis sprememb v register društev - obnova postopka
Ob vložitvi predloga za obnovo postopka je organ ugotovil, da je sporno, ali je bil občni zbor društva, na katerem je bila sprejeta sprememba zastopnika društva, sklican v skladu s statutom društva in Zakonom o društvih. A.A., ki je bila kot „prejšnja“ predsednica društva in njegova „prejšnja“ zakonita zastopnica vpisana tudi v register društev, je namreč zatrjevala, da o izrednem občem zboru društva ni bila obveščena, in da na zboru ni sodelovala niti niso sodelovali vsi člani društva ter k temu priložila določene listine, s katerimi je dokazovala to svojo trditev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Za pravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, je treba ugotoviti obseg primernega stanovanja prosilca in kolikšen idealni delež celote le-to predstavlja.
koncesija - podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
V javnem razpisu je bilo jasno določeno, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno. Da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, pa med strankama niti ni sporno. Ob kriteriju najnižje ponujene cene sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da je bila izbira koncesionarja po pridobitvi popolnih ponudb pravilno opravljena brez opravljenih dodatnih pogajanj.
davek na dediščine in darila - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj za odložitev izvršitve škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo zasleduje izpodbijani akt. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Tožnik mora težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj do stopnje verjetnosti tudi izkazati.
ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
mednarodna zaščita - begunec - dejanje preganjanja - pogoji za priznanje statusa subsidiarne zaščite - notranja razselitev - test razumnosti
Morebitne težave pri iskanju dela ali stanovanja same zase še ne izključujejo možnosti notranje zaščite, a pod pogojem, da imajo prosilci v takih okoliščinah zagotovljen dostop do zdravstvene oskrbe in do finančne ter druge pomoči UNHCR ali lokalnih oblasti.
V postopkih javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enakost obravnavanja pomeni nearbitrarno uporabo prava, kar vključuje tudi pravico do obrazložitve odločbe. To jamstvo pa je lahko učinkovito le, če je odločba obrazložena na način, ki omogoča presojanje njene pravilnosti. To velja tudi za postopke, kakršen je obravnavani, ko gre za javnopravno stvar, kjer se v skladu s 4. členom ZUP upravni postopek smiselno uporablja.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka se je v obrazložitvi svoje odločitve omejila izključno na okoliščine, ki jih kot podlago za njeno odločanje primeroma našteva peti odstavek 88. člena KZ-1. Na njihovi podlagi je prišla do ugotovitve, ki jo navedena zakonska določba določa kot temeljno pri odločanju o pogojnem odpustu, in sicer, da ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vsebina izjave o sprejemu ponudbe - sprememba izjave
Izjave o sprejemu ponudbe po poteku roka za sprejem ponudbe več ni dovoljeno spreminjati, zato sta upravna organa pravilno štela, da je tožnica sprejela ponudbo samo za eno zemljišče.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poročilo natečajne komisije - merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1. Značilnost upravnih aktov glede na to zakonsko določbo je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Vsi izpodbijani akti pa ne vsebujejo nobene vsebinske odločitve o kakšni materialni pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in niso bili izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena istega zakona je mogoče razlagati samo tako, da zakon kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.
davčna izvršba - izvršba drugih nedavčnih obveznosti - izterjava zneska sodne takse - ugovor zastaranja
Obveznost plačila sodne takse še ni zastarala, saj pravica zahtevati plačilo sodne takse v skladu z ZST-1 zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo.
obnova postopka - obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
Tretji odstavek 263. člena ZUP se ne nanaša le na organ, temveč tudi na stranko, to pa pomeni, da zanjo subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka ni mogel začeti teči pred dokončnostjo odločbe, izdane v tem postopku oziroma pred vročitvijo dokončne odločbe stranki v postopku, kar se je zgodilo 1. 9. 2014. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je tožnica predlog vložila v manj kot tridesetih dneh po tem datumu, toženka pa drugih razlogov za zavrženje tega predloga ne navaja.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva - izvršba drugih nedavčnih obveznosti
Po določbi 144. člena ZDavP-2 je lahko predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje, ki ni z zakonom izrecno izvzeto iz izvršbe. Zato je lahko pristojni organ, ko je ugotovil, da tožnica nima več odprtega računa pri banki, nadaljeval izvršbo na drugo dolžničino premoženje, to je na denarna sredstva na računu pri drugih dveh bankah.
Do 30. 7. 2014 veljaven ZIZ je v 298.e členu določal, da pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve (prvi odstavek 298.e člena ZIZ), v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona (šesti odstavek 298.e člena ZIZ).
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prijava terjatve v stečaj - stroški postopka - obrazložitev odločbe
Skladno z določbami ZFPPIPP lahko upniki v postopku osebnega stečaja prijavijo tudi bodoče, pogojne terjatve in si tako zagotovijo poplačilo iz razdelitvene mase. Glede prijave terjatve iz naslova stroškov izvršilnega in pravdnega postopka pa sodišče opozarja na določbo 24. člena ZBPP in dolžnost tožene stranke, da takšno trditev presodi z vidika te določbe. To iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zato je tožena stranka navedeno odločitev sprejela preuranjeno.
uporabno dovoljenje - potrdilo o uporabnem dovoljenju - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Tožnik v postopku ni izkazal, da je bil objekt v današnjih gabaritih zgrajen pred letom 31. 12. 1967. To pa pomeni, da tudi ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik - prosilec za mednarodno zaščito - 14. 5. 2015 samovoljno zapustil azilni dom in da se po tem vanj ni več vrnil. V obravnavani zadevi to pomeni, da je tožnik s svojim ravnanjem že pred vložitvijo tožbe dal podlago za sklep, da očitno nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, in posledično za domnevo, da je umaknil prošnjo. S tem pa je prenehal njegov pravni interes za vložitev in obravnavanje tožbe, s katero izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.