Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
stroški postopka - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložena vloga – nagrada odvetniku
Utesnitve predloga za izvršbo, ki ga je vložil upnik, ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo. Utesnitev izvršbe je kratek dopis sodišču, s katerim upnik sodišče obvešča, da je s strani dolžnika prejel določeno plačilo. Višina terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, pa je ugotovljena s sklepom o izvršbi in ne more biti predmet vloge upnika o utesnitvi izvršbe.
Delno plačana odškodnina se valorizira tudi po 28.6.2003, ko je začel veljati ZPOMZO-1.
Če tožeča stranka med postopkom umakne del tožbenega zahtevka, ker je tožena stranka že po vložitvi tožbe plačala nesporni del svoje obveznosti, je sodišče pri odločanju o stroških tudi ta del zahtevka dolžno upoštevati kot del, s katerim je stranka uspela.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Spor o obstoju delovnega razmerja po prenehanju dela po vsebini spada med spore o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na drug način. Zato bi moral tožnik po 3. odstavku 204. člena ZDR sodno varstvo uveljaviti v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, to je, ko je pri toženi stranki prenehal z delom.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – služnostna pravica – prenehanje vznemirjanja – uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Poseg v lastninsko pravico je nedopusten v primerih, ko izvršitelj posega nima ustreznega pravnega naslova za svoje ravnanje. Prenehanje takšnega pravnega naslova (pravice stvarne služnosti) iz razlogov, ki jih določa 223. člen SPZ, je treba uveljavljati s tožbo in ne zgolj z ugovorom.
ZZK-1 člen 5, 6, 10, 122, 122/2, 133, 148, 148/1, 147, 148/1-4, 189. SPZ člen 5, 10, 11.
temeljna načela zemljiške knjige – začetek učinkovanja vpisov – publicitetni učinki vpisov – načelo vrstnega reda – zemljiškoknjižni postopek – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa – ovira za vpis – ovira za odločanje o vpisu – vrstni red vpisov – vrstni red opravljanja vpisov – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 108, 180, 212, 285, 286.
neplačilo sodne takse – nalog za plačilo sodne takse – sodni rok – trditveno breme – sklepčnost tožbe – nedokazana dejstva – materialno procesno vodstvo
Prevladujoče stališče sodne prakse (ne sicer enotno) glede razlage določbe 2. odstavka 105.a člena prejšnjega ZPP - pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki predpisuje enako pravno posledico (če dokazilo o plačilu sodne takse ni predloženo vlogi in niti ni predloženo v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena), je, da so sodni roki podaljšljivi, zato se vloga, ki jo stranka dopolni po izteku sodnega roka, a pred dnem izdaje sklepa o ustavitvi postopka, šteje za popolno in zato niso izpolnjene predpostavke za izdajo sklepa po 2. odstavku 105.a člena prejšnjega ZPP (pred novelo ZPP-D).
ZOR, členi 17, 103, 141, 141/1. ZPP člen 286, 286/4, 286/5. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije.
Meddržavni sporazum, sklenjen med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije, ne predstavlja pravne podlage za presojo, ali so v posojilni pogodbi dogovorjene obresti nične, ker za 50 % presegajo obresti, dogovorjene v sporazumu.
Za presojo neveljavnosti pogodbe zaradi zatrjevanega oderuštva morata biti kumulativno izkazana subjektivni in objektivni element.
vračunanje daril v dedni delež – odstop pravice do odkupa stanovanja – stanovanjska pravica – nepremoženjska pravica – premoženjska pravica – privolitev imetnika stanovanjske pravice
Privolitev imetnika stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje ožji družinski član, nima narave odstopa premoženjske pravice in pravica do odkupa tudi ni bila podedljiva. Ker je stanovanje odkupila dedinja, šele s tem ravnanjem pa je pravica do odkupa pridobila premoženjsko naravo, ne gre za darilo, ki bi ga bilo potrebno vštevati dediču v njegov dedni delež.
vrnitev v prejšnje stanje – sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti
Toženec ni niti zatrjeval, niti predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je bil zaradi zdravstvenega stanja nesposoben vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v 15-dnevnem roku po nastanku zamude naroka. Okoliščini, da je bil v tem času v bolniškem staležu in že po izteku subjektivnega roka na rehabilitaciji, pri čemer ne pojasni, kje je bila izvajana, ne dokazujeta, da predloga ni mogel vložiti.
ZVO člen 26, 26/1, 26/1-5. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-5.
krivdna odškodninska odgovornost - čiščenje javne površine – status nepremičnine – občinske gospodarske javne službe
Če je pot, na kateri je tožnica padla, javna površina, sodi urejanje in čiščenje te poti skladno s 5. točko 1. odstavka 149. člena sedaj in v času škodnega dogodka veljavnega ZVO-1 med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ki jih je dolžna občina zagotoviti skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov – navedba izvršilnega naslova – davčni obračun
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
ZFPPIPP člen 270, 493, 493/3. OZ člen 255, 255/1, 315, 315/1, 421, 421/2. ZPPSL člen 125.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja po določbah OZ – pobotanje - pobot z odstopljeno terjatvijo
Različna pravna narava in namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZPPSL in OZ nedvomno lahko privede do medsebojnega konflikta. Ureditev izpodbijanja v stečaju je sicer res specialnejša, kar vodi do zaključka, da se mora v primeru, ko je določeno pravno dejanje izpodbijano v stečaju in zunaj stečaja, izpodbijanje zunaj stečaja umakniti izpodbijanju v stečaju. Ni pa videti razloga, da bi upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v roku ni bila vložena, odrekli pravico do vložitve izpodbojne tožbe po določbah OZ.
Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Z institutom pobotanja se med drugim zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker se med njima porazdeli riziko neplačil. S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.
Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom terjatve vse tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države - kršitev osebnostne pravice - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
V primeru ugotovljene kršitve pravice do sojenja v razumnem roku Evropsko sodišče za človekove pravice pravičnega zadoščenja ne prisodi na podlagi 6. člena EKČP, ampak 41. čl. EKČP, po katerem je odločanje pridržano ESČP. Neposredna uporaba te določbe pred slovenskimi sodišči ni možna.
Kršitev temeljnih človekovih pravic sicer lahko predstavlja protipravno ravnanje državnih organov v smislu 26. čl. Ustave, vendar morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjena tudi temeljna predpostavka odškodninske obveznosti – nastanek pravno priznane škode. Nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnica, ni mogoče uvrstiti med nobeno od oblik nepremoženjske škode navedene v 179. do 182. čl. OZ
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato tožeča stranka zahtevka ne more utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – stroški postopka ZOdvT – nagrada za narok
ZDR delodajalca ne zavezuje, da odločitve sprejema v obliki odločb, ki imajo uvod, izrek in obrazložitev, ampak skladno z uveljavljenim pogodbenim principom urejanja delovnih razmerij ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostransko izjavo volje. Iz tega razloga delodajalec tudi ni dolžan zapisati zneska odpravnine v izreku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOdvT z razliko od prej veljavne odvetniške tarife temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. Skladno s tem načelom se prizna nagrado za postopek, ki zajema nagrado za tožbo in vse pripravljalne vloge, ter morebitna nagrada za narok, ki se nanaša na vse naroke v okviru glavne obravnave.
motenje posesti – prekoračitev zahtevka – posest na stanovanju – posest uporabe električne energije – posestno varstvo uporabe električne energije – električna energija – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Tožnica sicer res izrecno ni zahtevala varstva posesti stanovanja, ampak varstvo posesti uporabe električne energije v stanovanju, s čimer pa je zahtevala nemoteno uporabo stanovanja, v katerem je na voljo električna energija. Njeno zatrjevanje posesti uporabe električne energije v stanovanju je glede na celoto njenih navedb in glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa treba razumeti kot zatrjevanje posesti na stanovanju.
roki – vloge, vezane na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – nevednost stranke – očitna pomota stranke
Vloge, ki so vezane na rok, morajo biti pravočasno izročene pristojnemu sodišču.
Zakon računa tudi s primeri, da stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so posledica nevednosti, očitne pomote ali pa tudi malomarnosti. Le kadar so posledica nevednosti ali očitne pomote, je mogoče v skladu z določbo 8. odstavka 112. člena ZPP vlogo šteti za pravočasno. Stranka, ki se sklicuje na določbo 8. odstavka 112. člena ZPP, mora zato pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
sklep o popravi – kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje – sestava sodišča – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – zapisnik o posvetovanju in glasovanju – odmera kazni – olajševalne okoliščine – obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje bo zato, ker uvod drugopisa sodbe ni skladen z zapisnikom o tajnem posvetovanju o glasovanju, torej ker se glede sestave senata ne ujema z izvirnikom sodbe, njen drugopis po uradni dolžnosti popravilo tako, da bo skladno z določilom prvega odstavka 365. člena ZKP izdalo sklep o popravi, kjer bo to pomanjkljivost v uvodu drugopisa sodbe odpravilo z navedbo vseh članic senata. Uvod pa bo popravilo tudi v napačni navedbi, da je bila glavna obravnava v obravnavani zadevi javna, kot je pomotoma zapisano, saj ne odraža sicer pravilne odločitve sodišča, da javnost z glavne obravnave izključi.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.