ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060041
OZ člen 131.
povzročitev škode – vzročna zveza – retrospektivna analiza vzročnosti – posojilna pogodba – zastavitev nepremičnine – prikrivanje obremenjenosti nepremičnine pri poznejši zastavi – overitev pri notarju – overitev dveh izvodov originala iste kupoprodajne pogodbe pod isto številko
Pri retrospektivni analizi vzročnosti vzročna zveza med ravnanjem in škodo obstaja, če analiza pokaže, da se škodni dogodek ne bi zgodil ob predpostavki, da druge okoliščine škodnega dogodka ostanejo nespremenjene, razen okoliščine, da odgovorna oseba ni storila konkretnega dejanja, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058333
ZOR člen 154, 210. OZ člen 131, 190. ZPP člen 190, 212, 215, 319, 319/3, 359.
neupravičena obogatitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba solastne stvari – nepoštenost pridobitelja – povzročitev škode – podlage za odgovornost – prikrajšanje – obseg prikrajšanja – korist – izključni lastnik
Če je prikrajšani tudi izključni lastnik stvari (do celote), njegovo prikrajšanje vrednostno ustreza koristi, ki jo ima na drugi strani uporabitelj (povečanje oziroma zmanjšanje premoženja za samo stvar in za njeno uporabo, prihranek izdatkov oziroma odsotnost prejemkov v višini najemnine), zato mu ga ni treba podrobneje pojasnjevati. Zaradi narave in posledic režima lastninske pravice več oseb na nerazdeljeni stvari je položaj nekoliko drugačen, ko stvar uporablja eden od njenih solastnikov. Korist, ki jo ima od te uporabe, namreč ne povzroči nujno (enakega) prikrajšanja drugih solastnikov, zato ga mora(jo) prikrajšani glede na okoliščine primera konkretneje zatrjevati in izkazati.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 439, 439/1, 439/1-3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta – neznan poslovni naslov – izbrisni razlog
ZFPPIPP je za gospodarske subjekte predpisal poslovanje na poslovnem naslovu, saj je ZFPPIPP-A, ki je pričel veljati dne 13. 06. 2009, v 2. točki 1. odst. 427. člena predvidel kot poseben izbrisni razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odškodninska odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – domneva vzročnosti – posebni primeri odgovornosti – odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
Ne glede na to, ali gre za športno prireditev, kot je štelo sodišče prve stopnje, ali za športno manifestacijo, kot trdijo pritožniki, za uporabo določbe 156. člena OZ ni podlage. Izhajajoč iz smisla pravila 156. člena OZ, je oškodovanec upravičen do povračila za škodo, ki jo je pretrpel v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem ali v njeno podporo, in ne proti oškodovancem osebno. V obravnavanem primeru pa je bilo po trditveni podlagi tožbe (šlo je za napad s strani huliganov, ker so tožniki hrvaški državljani), škodno dejanje uperjeno proti tožnikom.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse – zamuda naroka – zamuda roka
Procesna predpostavka za uveljavljanje instituta vrnitve v prejšnje stanje v smislu 1. odst. 116. člena ZPP je, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in posledično izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje. S tem ko se je tožeča stranka v predlogu sklicevala na nepravilnosti pri vročitvi pošiljke tožeči stranki, je sama po sebi zatrjevala okoliščine, ki izključujejo navedene procesne predpostavke za vložitev tovrstnega predloga.
lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - domneva dobre vere - zaščita pred vznemirjanjem - mejni spor
Pri varstvu lastninske pravice pravdno sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja in ne ureja in zato ne more uporabiti kriterija zadnje mirne posesti, kot tudi ne pravične ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna meja, zato je kot predhodno vprašanje ugotavljalo potek meje na podlagi močnejše pravice.
potek glavne obravnave – izostanek tožene stranke z naroka – zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe – poseg v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka, po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060541
OZ člen 131, 131/1, 890, 892, 893. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o organiziranju potovanja – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – obveznost iz pogodbe – skrbnost organizatorja – obrazloženost sodbe
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je organizator potovanja izbral ustrezen hotel glede na obveznost iz sklenjene pogodbe, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožnici nastala, ker se je spotaknila ob na tla postavljen potovalni kovček in padla.
Vnaprejšnja dokazna ocena načeloma ni dovoljena (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker pritožnica do seznanitve z izpodbijano odločitvijo ni mogla vedeti, ali bo sodišče prve stopnje zagrešilo opisano kršitev določb pravdnega postopka, ji ni mogoče očitati njenega prepoznega uveljavljanja v pritožbi (286b. čl. ZPP).
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 235, 235/4, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – voznik začetnik – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
V tem postopku ne gre za ponovno ugotavljanje odgovornosti storilca in tudi ne za izdajo novih odločb o prekršku, temveč le za preizkus pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je storilec oba prekrška, za katera so mu bile s sodbama sodišča izrečene kazenske točke, storil z motornim vozilom kategorije C, s katero opravlja vožnjo kot osnovni poklic, določbe 5. odstavka 235. člena ZVCP-1 ni mogoče uporabiti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058334
ZIZ člen 272. ZOR člen 154. ZPP člen 5, 182/2, 212, 298.
denarna terjatev – začasna odredba – obstoj terjatve – standard verjetnosti – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka
Sama narava hitrega in sumarnega postopka zavarovanja terjatve sodišču narekuje pristop, ki naj (praviloma) ne terja dodatnega izvajanja dokazov. Sodišče tako o utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe odloči glede na stanje ob predlogu za začasno odredbo.
Nesporazumi med staršema so prisotni v številnih družinah, pa običajno do bolezni otrok ne privedejo. Res pa je, da z načinom vzgoje in varstva ter klimo, ki jo v družini ustvarijo, starši vplivajo na osebnostni razvoj otrok; to je običajno in temu se nihče, tudi tožnica, ne more izogniti. Vendar pa poleg družinskih odnosov, ki jih ustvarijo starši, na osebnostni razvoj otroka, njegovo zdravje, psihofizično počutje vplivajo tudi številni drugi faktorji: npr. genetski, socialni, miljejski …. Trditvam tožnice, ki vzrok svojih težav poenostavljeno pripisuje odnosu staršev med seboj in do nje, njunih vzgojnih metod in prijemov, načinu njenega oskrbovanja zato ni mogoče slediti.
uveljavljanje nujnega deleža – čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti
ZD je vrsto postopka in čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti, sam omejil, vendar izključno z določiloma o zastaranju in učinkih pravnomočnega sklepa o dedovanju. Ker ZD uveljavljanje te pravice ne veže na čas obravnavanja pred sodiščem prve stopnje oziroma zaključka zapuščinske obravnave, pritožnicama ni mogoče odreči, da svojo pravico uveljavita tudi po obravnavi.
nerelevantna dejstva – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi - obročno odplačevanje
Ugovor dolžnice torej ni bil obrazložen, zato ga je sodišče prve stopnje v skladu s 4. odstavkom 58. člena ZIZ in 5. odstavkom 62. člena ZIZ pravilno zavrnilo. Navedenih ugotovitev in zaključkov sodišče prve stopnje v pritožbi dolžnica tudi ne izpodbija, pač pa se sklicuje na dogovor z upnikom o obročnem odplačevanju, po katerem naj bi že plačala tretji obrok v vsoti, ki ji jo je določil upnik, kar vse se nanaša na čas po vložitvi ugovora, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo in zato pri odločanju o izpodbijanem sklepu ni relevantno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0065074
ZNVP člen 24, 24/1, 33, 33/3, 34, 34/1, 34/3. ZOR člen 189, 189/3. OZ člen 168/3.
odgovornost za škodo – objektivna odškodninska odgovornost – nematerializirani vrednostni papirji – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – vzdrževanje podatkov centralnega registra – odgovornost člana klirinško depotne družbe – odgovornost klirinško depotne družbe – škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – izgubljeni dobiček – merilo pričakovanosti
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem na to, da bo tudi druga oseba ravnala enako skrbno. Če je torej prva toženka pričakovala, da bo namesto nje druga toženka preverila tožnikov naslov v centralnem registru prebivalstva, je s tem prevzela nase riziko, da druga toženka morebiti ne bo vestno opravila te svoje dolžnosti.
Za oceno pričakovanega dobička so odločilne razmere v času škodnega dogodka. Tožnikova škoda je nastala 17.4.2000, ko so bile protipravno prodane njegove delnice, medtem ko je do prevzema L. prišlo jeseni leta 2002, torej več kot dve leti in pol kasneje. Ni dvoma, da 17.4.2000 nobena od pravdnih strank ni mogla pričakovati, sploh pa ne utemeljeno, da bo prišlo do prevzema L. in da bo zato vrednost spornih delnic skoraj trikrat višja od cene, po kateri so bile prodane. Splošno je znano, da so bili leta 2000 prevzemi gospodarskih družb pri nas redek, če že ne izjemen pojav. O tem, da bi tožnik sprejel N.-jevo prevzemno ponudbo in svojih delnic ne bi prodal že prej ali pozneje, dokler so še kotirale na borzi, je z večjo ali manjšo verjetnostjo mogoče sklepati šele s sedanjega časovnega gledišča, ki pa, kot že navedeno, ne more biti podlaga za oceno, ali je bilo izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova torej nima pravne podlage.
zamudna sodba – izostanek tožene stranke iz poravnalnega naroka – razveljavitev zakona z ustavno odločbo – retroaktivna veljavnost razveljavitve zakonskega določila
Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj zaradi retroaktivne veljavnosti razveljavitve 2. odst. 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
ZPP člen 123, 124, 224, 224/1, 224/4. ZD člen 133, 133/1, 138, 138/1, 138/2.
zapisnik o glavni obravnavi – dedna izjava – odpoved dediščini – sprejem dediščine – nepreklicnost dedne izjave – nepreklicnost izjave o sprejemu dednega deleža – sprememba dedne izjave v pritožbenem postopku
Pritožnica ni uspela izpodbiti vsebine zapisnika, iz katerega izhaja, da je sprejela dedni delež. Ker so dedne izjave nepreklicne, pa sprememba dedne izjave v pritožbi na pravilnost sklepa o dedovanju ne vpliva.
ZKZ omejuje lastnikovo razpolagalno pravico na kmetijskem zemljišču in izključuje možnost, da bi lastnik kmetijskega zemljišča kupca sam izbral. Prodajalec ima možnost izbire le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice. Zato je zmotno pritožbeno stališče toženke, da je bila bistvena sestavina njene ponudbe znani kupec F. T.. Ker ta kupec ni predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ, navedba toženke v dani ponudbi (kupec je znan) ni pravno upoštevna. Ni se namreč mogoče strinjati s stališčem toženke, da je treba ponudbo toženke za prodajo kmetijskega zemljišča obravnavati kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odstavka 22. člena OZ. Ker pa je z ZKZ predpisano, da mora sklenjeno pogodbo upravna enota odobriti, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s sprejemom ponudbe, kot to določa 1. odstavek 21. člena OZ, pač pa je s sprejemom ponudbe s strani tožnika, za prodajalko nastala obveznost, da z njim sklene prodajno pogodbo pod pogoji s ponudbe.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - manjša kvadratura stanovanja - odgovornost za nepravilno izpolnitev - razbremenitev prodajalčeve odgovornosti
Nepravilna kvadratura stanovanja predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbe, ki izvira iz sfere toženke kot prodajalke in zanjo toženka nasproti tožnici, po določbah o stvarnih napakah, tudi odgovarja. Če ob nakupu toženka ni preverila kvadrature stanovanja, pač pa jo le povzela v pogodbo, s katero je stanovanje prodala naprej, se s tem odgovornosti za stvarno napako nasproti tožnici ni razbremenila. Gre za okoliščino, ki izvira iz njene sfere, zato tožnici odgovarja za nepravilno izpolnitev pogodbe.