pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve
Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.
neupravičena pridobitev – splošno pravilo – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – prikrajšanje – obogatitev – vzročna zveza
Uporaba tuje stvari v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ predvideva izpolnitev vseh splošnih predpostavk neupravičene pridobitve, torej tudi obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0004556
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba IIa - stalno prebivališče - običajno prebivališče - razveza zakonske zveze
Izhodišče za presojo pristojnosti v tej zadevi predstavlja določba 3. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. november 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Bruseljska uredba IIa).
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - manjša kvadratura stanovanja - odgovornost za nepravilno izpolnitev - razbremenitev prodajalčeve odgovornosti
Nepravilna kvadratura stanovanja predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbe, ki izvira iz sfere toženke kot prodajalke in zanjo toženka nasproti tožnici, po določbah o stvarnih napakah, tudi odgovarja. Če ob nakupu toženka ni preverila kvadrature stanovanja, pač pa jo le povzela v pogodbo, s katero je stanovanje prodala naprej, se s tem odgovornosti za stvarno napako nasproti tožnici ni razbremenila. Gre za okoliščino, ki izvira iz njene sfere, zato tožnici odgovarja za nepravilno izpolnitev pogodbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. OZ člen 343.
seznam izvršilnih naslovov – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – zastaranje davčnih obveznosti – poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari
Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti od obligacijskih terjatev (kjer gre za civilnopravna razmerja oziroma za razmerja, pri katerih so udeleženci v položaju prirejenosti in ne podrejenosti in nadrejenosti), da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice.
Smiselna uporaba določb OZ glede poplačila zastarane terjatve iz zastavljene stvari ni mogoča.
skrite napake – jamčevalni zahtevek - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok
Res je, da zakon v 1. odstavku 635. člena OZ opredeljuje prekluzivni rok za sodno uveljavljanje naročnikovih pravic iz jamčevanja za napake, o katerih je pravočasno obvestil izvrševalca posla. Navedeni rok učinkuje tudi za uveljavljanje tistih oblikovalnih upravičenj, za katera naročnik ne potrebuje sodnega uveljavljanja in se uresničijo že z enostransko izjavo volje, kot je primer pri odstopu od pogodbe zaradi napak. Vendar pa ima prekluzivni rok iz 1. odstavka 635. člena OZ svoj učinek le, v kolikor ni podan dejanski stan iz 636. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058524
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 40, 40/1, 268. ZPP člen 306, 306/1, 306/2, 307, 307/1.
sodna poravnava – učinek sklepa o izvršbi – predlog za izvršbo na podlagi sodne poravnave
Upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, temveč na podlagi sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni naslov. Dejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena v zvezi s predlogom upnika za izdajo začasne odredbe, tega ne more spremeniti. Na podlagi izvršilnega naslova pa ni mogoče zahtevati oprave neposrednih dejanj izvršbe, temveč mora izvršilno sodišče izvršbo najprej sploh dovoliti.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – procesne predpostavke za obravnavo ugovora v zemljiškoknjižnem postopku - ugovor v zemljiškoknjižnem postopku
ZPP ne predpisuje, da bi bilo plačilo sodne takse za ugovor v zemljiškoknjižnem postopku procesna predpostavka za obravnavo ugovora. Tega ne določa niti ZZK-1.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060559
SPZ člen 116, 116/1, 119. ZPP člen 80, 286b, 339, 339/2, 339/2-11, 450, 452.
rezervni sklad – dolžnost plačevanja v rezervni sklad – vpis v zemljiško knjigo – višina prispevka v rezervni sklad – zastopanje etažnih lastnikov – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – spor majhne vrednosti
Toženec je z nakupom stanovanja nase prevzel vse obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki. Obveznosti plačevanja v rezervni sklad se ne more razbremeniti zgolj zato, ker v zemljiški knjigi (še) ni vpisan kot lastnik stanovanja.
Omejitev števila pripravljalnih vlog v sporih majhne vrednosti (452. čl. ZPP) stranki ne preprečuje, da sodišča ne bi (pravočasno) opozorila na procesne pomanjkljivosti (glede zastopanja nasprotne stranke).
nastanek taksne obveznosti – preverjanje plačila sodne takse po uradni dolžnosti – dokaz o plačilu sodne takse
Pritrditi je sicer pritožniku, da taksni zavezanec sodišču ni dolžan ob plačilu sodne takse predložiti dokazila o plačilu sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji, kar izrecno določa 3. odstavek 6. člena ZST-1. Prvostopenjsko sodišče je zato samo preverilo, ali je bila z izdanim plačilnim nalogom z dne 13. 08. 2009 terjana sodna taksa plačana.
V predmetni zadevi je toženec tako dal povod za tožbo in tudi ni pripoznal tožbenega zahtevka, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Tako niso izpolnjeni pogoji iz 157. člena ZPP.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti- vzročna zveza - oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja
Ker je izvedenec dopustil možnost, da je obdolženec vozil skozi križišče 10 km/h in je torej v tem primeru zapeljal v križišče pred oškodovancem, obenem pa je tudi dokazano, da je oškodovanec hudo kršil svoje dolžnostno ravnanje s prehitro vožnjo in prehitevanjem stoječih oziroma ustavljajočih se vozil in je bilo torej njegovo ravnanje nepredvidljivo, to pomeni, da obdolženec ni imel objektivne možnosti, da po principu defenzivne vožnje z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja sanira oškodovančevo kršitev. Torej je ravno oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja vzrok nezgodi, ki izključuje kazenskopravni pomen vzročnega prispevka obdolženca.
špedicija - vrsta mandatne pogodbe - obligacija prizadevanja – odgovornost za carinski dolg
Predmetno poslovno razmerje predstavlja špedijcijsko pogodbo. Po materialnem pravu špedicijska pogodba predstavlja specialno vrsto mandatne pogodbe, storitve po teh pogodbah pa predstavljajo obligacijo prizadevanja. Zato izvajalcu te storitve gre plačilo za njegovo prizadevanje, hkrati pa mu mora naročnik storitve povrniti stroške, ki jih imel v zvezi z opravo posla zanj (plačilo carinskega dolga).
uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - dedna izjava - obnovitveni razlogi - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v zapuščinskem postopku, lahko po tem, ko je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, svoje pravice uveljavlja v pravdi. Dedna izjava (bodisi sprejem bodisi odpoved dednemu deležu) mora biti jasna, nedvoumna ter podana v predpisani obliki. Navedbe začasnega zastopnika na zapuščinski obravnavi, da nima nobenega interesa v zapuščinskem postopku, ker se dedinja ni javila, pa ne morejo pomeniti odpovedi dedovanju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059615
ZASP člen 146 – 148. OZ člen 198.
avtorski honorar – javno izvajanje glasbenih del – pravilnik – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – sklepčnost zahtevka – trditveno breme
Iz trditev tožeče stranke ni mogoče ugotoviti, za katere javne prireditve in za koliko prireditev zahteva plačilo honorarja za male avtorske pravice, po kateri tarifni številki Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti in kako je izračunala vtoževani znesek. Ni torej mogoče preizkusiti, ali nadomestilo, ki ga tožeča stranka terja za zatrjevano nezakonito uporabo glasbenih del, predstavlja nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.