nadomestna vročitev sodnega pisanja – podpis vročilnice – zapis razmerja do naslovnika
Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora poleg podpisa napisati še razmerje do naslovnika. V primeru nadomestne vročitve tako na vročilnici ni navedeno, v kakšnem razmerju do obdolženca je oseba, ki je pošiljko prejela. Vendar zgolj zaradi morebitne kršitve 24. člena splošnih pogojev nadomestna vročitev še ni nezakonita. Kot takšna bi se izkazala, če bi bila pošiljka nadomestno vročena osebi, ki ne more biti prejemnik po I. odst. 119. člena ZKP. Takšnih okoliščin pa obdolženec pritožbeno ni zatrjeval, nasprotno, iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bila sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru predana pravočasno in z ničemer ni bila okrnjena njegova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje.
Pri presoji odškodnine za nematerialno škodo se upošteva načelo individualizacije in sodna praksa. Ob ugotovitvi, da je tožnica v obravnavnem dogodku utrpela lahke telesne poškodbe in sicer zvin prstov desnice, zvin desnega zapestja ter udarnino desne roke, da je zdravljenje, ki res ni bilo zapleteno trajalo 3 mesece, da je tožnica trpela nevšečnosti med zdravljenjem je tudi po oceni pritožbenega sodišča odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno ob upoštevanju načela individualizacije in v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
stroški ogrevanja stanovanja - stroški odvoza smeti - terjatve iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - najemnik
Po 25. členu SZ-1 se za posle obratovanja ne šteje le zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele, kot trdi tožena stranka v odgovoru na pritožbo, temveč tudi zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, kadar naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav. Tožeča stranka je zatrjevala, da gre v obravnavanem primeru prav za takšno terjatev. (Neobrazloženo) stališče sodišča prve stopnje, da vtoževani stroški ne morejo bremeniti etažnega lastnika že zato, ker se nanašajo na stroške ogrevanja stanovanja in stroške odvoza smeti, je torej materialnopravno zmotno.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - prometna nesreča - trajnejša življenjska skupnost - odškodninska odgovornost - deljena odgovornost
Pokojni je najmanj šest mesecev pred smrtjo živel v trajnejši življenjski skupnosti s tožnico, materjo in njenim možem, potem ko se je s svojo zakonsko partnerko razšel, že pred tem pa zaradi skrajno skrhanih odnosov z njo svojo dejansko življenjsko skupnost videl v svoji prvotni družini. Zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo – tretji odstavek 180. člena OZ, ki daje tožnici pravico do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata.
sodba na podlagi odpovedi – vročanje odvetniku – odpoved pooblastila – preklic pooblastila – učinek preklica pooblastila
Ker se mora odpoved oziroma preklic pooblastila po 2. odstavku 99. člena ZPP naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek bodisi pisno bodisi ustno na zapisnik, sledi logičen zaključek, da preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje v razmerju do sodišča od dneva, ko je sodišče z njim seznanjeno.
Če je sodišče nepravilno presodilo dejstveni substrat tožeče stranke ali tožeči stranki ni dalo možnosti, da ga dopolni, gre za vprašanje kršitve postopka, ki je lahko bistvena, vendar v pritožbenem postopku upoštevna le, če jo stranka uveljavlja.
sodna taksa – taksa za pritožbo – izpolnitev taksne obveznosti – plačilo sodne takse po delih
Sodne takse sicer res ni plačala tožena stranka sama, temveč so jo plačali štirje člani tožene stranke – M.J., S.T., S.T. in J.G., in sicer tako, da je vsak od njih plačal po 831,25 EUR. Ker je bila sodna taksa za pritožbo plačana na račun, z referenco in namenom plačila, kot je bilo navedeno v opominu za plačilo sodne takse ter ker je bila tudi plačana znotraj 15-dnevnega roka, je tožena stranka svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila.
sprememba tožbe – smotrnost spremembe tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sprememba identitete zahtevka – delni umik tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje tožbe
Dovolitev spremembe tožbe je smotrna vselej, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se s tem tekoča pravda ne obremeni preveč.
Toženi stranki je pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o (delnem) zavrženju tožbe treba priznati, saj zavrženje tožbe ne varuje pred njeno ponovno vložitvijo, poleg tega pa ima tožena stranka, ko se je enkrat spustila v obravnavanje glavne stvari, upravičen interes, da sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka proti njej.
ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZPP člen 98, 108, 108/2, 318. ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo- nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker tožena stranka k odgovoru na tožbo, ki ga je predložila po pooblaščencu, ni predložila pooblastila za zastopanje.
Napačna odločitev toženca, sanirana v postopku varstva pravic, ne predstavlja protipravnega ravnanja. Ker ni šlo za strokovno napako niti za namerno ali malomarno obravnavanje konkretnega primera, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja toženca oziroma njegovih organov ni utemeljen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002568
ZVCP-1 235, 235/4. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/4, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kazenske točke - čas storitve prekrška
Dejstvo, da je storilka pred vročitvijo izpodbijanega sklepa izpolnila pogoje, da se je ne obravnava več kot voznico začetnico, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni relevantno, ker je za ugotovitev statusa voznika začetnika odločilen čas storitve prekrška.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
Izplačila, ki predstavljajo materialne stroške, in ne osebnih dohodkov, od katerih so plačani prispevki (boni za prehrano), niso vštevni v pokojninsko osnovo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved – prekvalifikacija odpovedi
Sodišče presoja le, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani delodajalca, zakonita ali ne. V tem okviru ugotavlja, ali je delodajalec dokazal v odpovedi zatrjevani razlog za odpoved, vezano pa je tako na vsebinske razloge kot na pravno kvalifikacijo delodajalca. V kolikor je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz razloga po 5. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ne more ugotoviti, da – ker ta razlog ni podan – je utemeljena kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
ZZK-1 člen 40, 243, 243/1. ZPPLPS člen 4, 4-13, 5, 5/4. SZ-1 člen 18. ZEN člen 86, 87, 95.
izbrisna tožba – podatek o površini stanovanja – temeljna evidenca – kataster stavb – skupni del večstanovanjske zgradbe
Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.
ZPP člen 70, 72, 72/3, 72/6. ZDSS-1 člen 17, 17/2.
izločitev sodišča
Ker stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa splošno vseh sodnikov ali kar sodišča kot celote, je zahteva za izločitev celotnega Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pomeni izločitev vseh sodnikov, očitno nedovoljena in se zavrže. Glede na določbo 6. odstavka 72. člena ZPP, po kateri prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata, o zahtevi, podani skupaj s pritožbo, odloča senat Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Če zavarovanec v roku 15 dni po prejemu izvedenskega mnenja, ne da pripomb, se pripombe, dane šele na naroku za glavno obravnavo, ne morejo upoštevati, če ne izkaže razlogov, zaradi katerih pripomb ni mogel dati v roku. Če so ugovori dejanske narave prepozni in nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.
Za odločitev o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, ker je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki gredo tožnici na podlagi ugotovljene invalidnosti, ne pa o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.
ZGD-1 člen 136, 136/1, 233a, 233a/1, 307. ZNVP člen 26, 31, 34.
statutarna omejitev prenosljivosti delnic - določitev razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic v statutu - učinkovanje statutarne omejitve prenosljivosti delnic le pod pogoji ZNVP - novela ZGD-F - uskladitev statusa družbe z ZGD
Za pravno učinkovitost ureditve omejitev prenosljivosti delnic pri tožeči stranki (na novo) niso zadoščale zgolj spremembe statuta z dne 1.7.2003 (ki so bile vpisane v sodni register 12.12.2006), ampak bi morale biti upoštevane tudi določbe 31. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ZNVP.