preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom, saj je ta postal pravnomočen.
vožnja pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v izdihanem zraku
Obdolžencu se očita vožnja pod vplivom alkohola okoli 12.00 ure, medtem ko je preizkus alkoholiziranosti bil opravljen ob 13.50 uri, vendar je sodišče prve stopnje pri tem pravilno upoštevalo, da se zaužiti alkohol razgrajuje v jetrih, ki za razgradnjo alkohola v organizmu potrebujejo določen čas in pravilno sklepalo na to, da je ob izpovedbi obdolženca, da je na parkirišču spal uro in pol pred prihodom policistov, koncentracija alkohola v izdihanem zraku obdolženca v času vožnje bila celo višja od 0,90 miligrama na liter izdihanega zraka. Ob takih dejanskih okoliščinah natančno ugotavljanje koncentracije v času vožnje motornega vozila ni potrebno, saj koncentracija alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje zagotovo ni mogla biti nižja od 0,52 miligrama na liter izdihanega zraka.
Nepomembna je pritožbeno izpostavljena okoliščina, ali je obdolženec v trenutku, ko se je odločil za vožnjo, čutil vpliv alkohola.
Ne držijo pritožbene navedbe, da koncentracija alkohola v izdihanem zraku kratek čas po zaužitju ne more biti enaka, kot po tem, ko alkohol prične učinkovati. Velja namreč ravno nasprotno, da je koncentracija alkohola v izdihanem zraku neposredno po zaužitju alkoholnih pijač višja kot čez čas, saj se alkohol nekaj časa zadrži v ustih in posledično tudi v sapi. Ravno zato je tudi predpisano 15-minutno čakanje pred opravo preizkusa.
Nobenega dvoma ni o tem, da je obdolženec pri taki vzvratni vožnji zapeljal čez robnik, ki označuje konec parkirnega prostora in zapeljal na travo ter pri tem trčil v drevo. Ne glede na to kakšna škoda je nastala na drevesu, je obdolžencu utemeljeno očitati, da se pred parkiranjem ni v zadostni meri prepričal, da lahko to stori varno za premoženje, med katero spadajo tudi drevesa.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
ZP-1 člen 66, 66/3. ZG člen 77c, 77c/1, 77c/1 - 3.
dejansko stanje prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - skladišče - prevoz lesa - vodenje poslovnih knjig in evidenc
S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati.
Drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku.
ZPP člen 8, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 44, 44/2.
zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokaz - neprimeren dokaz - nepotreben dokaz - soočenje prič - dokazna ocena izpovedi prič - laična stranka - celovita dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje gozdnega zemljišča - zakonita dobroverna posest - lastniška in nelastniška posest - dobroverni posestnik - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
Priposestvovanje je nastopilo ne glede na to, ali je imela tožnica lastniško ali nelastniško posest v smislu 28. člena ZTLR.
Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Samo dejstvo, da gre za prenos lastništev med družinskimi člani, še ne izključuje uporabe drugega odstavka 44. člena SPZ.
Bistvo dokazne ocene je ne le ocenjevanje vsakega dokaza posebej (analiza), ampak tudi in predvsem sinteza, ocena vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP). Zato celovite dokazne ocene ni mogoče omajati zgolj s sklicevanjem na posamezne stavke, izjave in dele izpovedb.
S temi navedbami zagovornik ponovno izrecno napada verodostojnost izjav oškodovanke, kar po vsebini predstavlja podajanje lastne dokazne ocene, čeprav je bilo tekom postopka večkrat poudarjeno, da je natančna ocena vsakega dokaza posebej, zlasti pa protislovnih dokazov, v pristojnosti razpravljajočega senata, po opravljeni glavni obravnavi. V sedanji fazi postopka pa se ugotavlja zgolj to, ali je verjetnost, da je obtoženi storil očitana mu kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih ni storil. Taka verjetnost pa je nedvomno izkazana, pritožbeni poizkusi omajanja zaključkov o obstoju utemeljenega suma pa so neutemeljeni.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje
Kadar stranka poda pripombe, ki ne predstavljajo prerekanja konkretnega postopka ocenjevanja, v smislu opozarjanja na pomote pri izračunu vrednosti oziroma očitne hude strokovne napake v mnenju, mora stranka strokovni izdelek izvedenca prerekati na enaki ravni, kot je izdelano to mnenje, če za to sama nima znanja, pa si lahko priskrbi pomoč strokovnjaka.
dedovanje zaščitene kmetije - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža - izjemne okoliščine - nujni delež v naravi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da obstajajo izjemne okoliščine, ki dopuščajo poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posameznih nepremičnin. Gre namreč za izjemno visoko vrednost nujnega deleža, za katero dedič ni realno izkazal, kako in kdaj bi jo sploh lahko izplačal v denarju.
ZGO-1 člen 5, 5/2, 197. OZ člen 6, 6/2, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494, 495. ZNPosr člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23.
nepremičninsko posredovanje - odgovornost prodajalca za pravne napake - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - znižanje kupnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po 197. člen zgo - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - nelegalna gradnja - omejitev lastninske pravice - jamčevanje za pravne napake - odškodninska odgovornost posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - legalizacija objekta - stroški pridobitve gradbenega dovoljenja - sodni izvedenec - stroški stranskega intervenienta
Ob sklenitvi prodajne pogodbe stavba ni imela gradbenega in uporabnega dovoljenja, ker ju po samem zakonu ni pridobila. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji po določbi 197. člena ZGO-1, po kateri se je pod določenimi pogoji upoštevalo, da določenih stavb, zgrajenih pred 31. 12. 1967, ni mogoče šteti za nelegalne gradnje.
Prodaja zgradbe brez gradbenega in uporabnega dovoljenja predstavlja omejitev javnopravne narave po določbi 494. člena OZ.
Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, torej strožja skrbnost, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti.
Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak določeno strokovno avtonomijo, kar se nanaša tudi na izbiro načina oziroma metode svojega dela.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - štetje rokov - epidemija - zadržanje teka roka - nastop pravnomočnosti
Roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa so v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču.
Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj je toženec na naroku 26. 2. 2020 brezpogojno izjavil, da je zahtevek tožeče stranke v še spornem delu - za 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020, torej po delnem umiku tožbe, utemeljen in da bo ta znesek plačal. Da naj bi bilo to v naglici in zato pod prisilo in zvijačo, pritožnik z ničemer ne podkrepi, zato takega pavšalnega očitka ni mogoče upoštevati in nanj tudi ne bolj konkretno odgovoriti.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 31, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1.
sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sodna taksa za umik tožbe - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravnomočnost plačilnega naloga
Tožeča stranka sodne takse v navedeni višini ni plačala, zato je sodišče odločilo, da se tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek šteje za umaknjeno. Ta sklep je po svoji pravni naravi končna odločba.
V postopku o glavni stvari je že izdana odločba o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, tožba za primarni zahtevek se je štela pravnomočno za umaknjeno. Zato sodišče prve stopnje ni moglo več ponovno v ugovornem postopku zoper sklep o plačilnem nalogu ugotavljati vrednosti spornega predmeta. Vrednost spornega predmeta bi lahko bila preizkušana le še v pritožbenem postopku zoper domnevo umika tožbe.
Tožeča stranka ni ugovarjala, da je sodišče takso napačno odmerilo v plačilnem nalogu, s katerim je bila odmerjena sodna taksa le za primarni zahtevek in je ta plačilni nalog postal pravnomočen. Ker je prišlo do domneve umika tožbe v delu, ki se nanaša na primarni zahtevek, je sedaj predmet spora le nekdanji podrejeni zahtevek, ki pa je sedaj edini zahtevek s sodno določeno pravnomočno vrednostjo spornega predmeta.
stroški priče - predujem za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - dopolnitev
Ker gre za dopolnitev izvedbe dokaza, ki ga je v zvezi z zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine predlagala tožeča stranka, je stroške na podlagi določila prvega odstavka 153. člena ZPP dolžna založiti tožeča stranka, ne glede na to, katera stranka dopolnitev predlaga. Bistveno namreč je, da je dokaz z zaslišanjem izvedene priče izveden v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke, zato je prav, da tožeča stranka predhodno krije stroške, ki jih je povzročila z vložitvijo tožbe (152. člen ZPP), dokončno pa bo o dolžnosti plačila stroškov postopka odločeno po zaključku obravnave.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - stroški postopka - odvetniški stroški
Temeljno načelo glede povrnitve stroškov v postopku o prekršku, da naj stroške postopka krije tisti, ki mu je izrečena sankcija za storjeni prekršek, proračun pa je mogoče obremeniti s stroški postopka le v primeru, če je bil postopek o prekršku ustavljen (in torej ni bila izrečena sankcija za prekršek).
Ker predstavlja izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj dodatno posledico oziroma sankcijo, ki se jo izreče po pravnomočnosti izreka stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec (praviloma) ne more biti upravičen do povračila stroškov zastopanja po zagovorniku.
V posledici ugoditve predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bila vložena pritožba, ki bi ji bilo ugodeno in bi bil postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavljen.
Ker pa je vprašanje povračila stroškov v celoti urejeno v določbah 143. do 149. člena ZP-1, v postopkih o prekrških ni mogoče smiselno uporabljati niti določb ZUP niti določb ZKP.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - predčasna prekinitev pogodbe - izplačilo škode - plačilo najemnine
Pravna teorija in sodna praksa med spore iz najemnih in zakupnih razmerij izrecno uvrščata spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. Sicer pa je določbo 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP po stališču pravne teorije in sodne prakse potrebno razlagati tako, da v pristojnost okrajnega sodišča sodi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.
Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-5, 2-8, 2-11, 2-15, 5, 5/1,. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Postojna (2013) člen 2, 2-5, 17, 17-11.
oskrba s pitno vodo - plačnik storitve - gospodarska javna služba - prenos lastništva objekta
To pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je odtlej (po prejemu pisne informacije o spremembi lastništva in ob pogoju poravnave vseh dotlej zapadlih obveznosti) nov lastnik uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo in kot tak v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo storitev iz tega naslova. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dotedanji lastnik v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo vse dotlej, dokler novi lastnik ne privoli (v obliki sporazuma med dotedanjim lastnikom in novim lastnikom ali s pisno enostransko izjavo), da bo v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037647
ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185. ZUPJS člen 6, 6-5. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZPP člen 1, 458, 458/1. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16, 16/1, 16/2. OZ člen 427, 432, 434, 434/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
Izhodišče odločanja v postopku pred CSD (o zahtevah za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva) je, da je storitev institucionalnega varstva primarno dolžan plačati upravičenec (uporabnik te storitve). Če ta plačila ne zmore in ima pravico do oprostitve plačila, je razliko med oskrbnino in upravičenčevimi dohodki dolžan plačati zavezanec (če je teh več, so dolžniki vsi). Zavezanci za plačilo so lahko otroci kot preživninski zavezanci, pa tudi tretje osebe, ki jih k plačilu zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
URS člen 23. ZArbit člen 10, 10/2. ZPP-UPB3 člen 17, 18. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 5, 5/1(b).
arbitražni sporazum - distribucijska pogodba - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - ugovor o nepristojnosti - uporaba prava
Obstoj arbitražnega sporazuma strank mora biti jasen in nedvoumen. Za dosego tega namena mora biti ta sporazum med strankami sklenjen pisno in za njegovo sklenitev ne zadostuje, da listno, ki ga vsebuje, podpiše samo ena izmed strank, oziroma da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi ravnanji.