brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne prave pomoči - premoženje prosilca
Toženka je v izpodbijani odločbi glede svojih ugotovitev o tožničinem premoženjskem stanju določno navedla pravne podlage za ugotavljanje tega premoženjskega stanja, javne evidence, iz katerih je pridobila podatke, pravno podlago za to, katero premoženje je upoštevala, vrednost tega premoženja ter posledice svojih ugotovitev za tožničino upravičenost do dodelitve BPP. Poleg tega je tožnici na ustrezen način omogočila, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, v odločbi pa je obširno in podrobno navedla tudi pravno podlago, na kateri ta odločitev temelji.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - kmetijska zemljišča - meja
Upoštevaje dejstvo, da poteka meja območja najprimernejših kmetijskih zemljišč na območju gradnje (meja med območji deli sporno gradnjo) in glede na to, da je ugotovljenemu poteku meje območja na podlagi izvedenih dokumentov območij kmetijskih zemljišč, tožena stranka ugovarjala že v upravnem postopku ter glede na to, da so bile starejše oblike prostorskih aktov, med njimi tudi Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica izdelani izključno v analogni obliki, ki je bila kasneje digitalizirana bi moral organ prve stopnje preveriti v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica-natančni potek meje območij kmetijskih zemljišč in varovanih območij, kar pa tožena stranka kljub ugovorom tožnika ni storila, niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, zakaj ugovoru tožnika ni sledila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pritožbena obravnava
V ponovljenem postopku bo višje sodišče moralo izvesti obravnavo. Trditev tožene stranke, da tožnikova aktivnost na pritožbeni obravnavi ne bo potrebna, ni utemeljena.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - dopolnilna odločba - zemeljski izkop - odgovornost povzročitelja
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da nosi stroške še za odstranitev ugotovljene razlike, to je še za 15.500 m3 zemeljskega izkopa. Ker je to odločitev o novi stvari, to je dodatni (novi) obveznosti tožeče stranke, ki je oprta na drugačno oziroma na novo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno po izdaji odločbe z dne 4. 9. 2014, v obravnavnem primeru ne gre za dopolnilno odločbo.
V primerih, ko je povzročitelj obremenitev znan, ni mogoče uporabiti določb 157a. člena ZVO-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik navaja, da mu je bila na podlagi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku prisojena odškodnina za škodo zaradi okrnitve svobode - neutemeljenega pripora v višini 4.900,00 evrov in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 12.518,78 evrov. Tožnik je torej v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, del sredstev pridobil iz naslova, ki je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP izvzet iz obveznosti vračila sredstev iz naslova BPP. Tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava navedene okoliščine pri odločitvi ni upoštevala.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja
Dejstvo, da teče postopek za spremembo prostorskega akta, in okoliščina, da je bila v obravnavo sprejeta tožnikova pobuda, ki bo omogočila pridobitev spremembe gradbenega dovoljenja, na odločitev ne moreta vplivati. Kot je pojasnil že drugostopenjski organ, se v inšpekcijskem postopku ugotavlja le, ali je že izvršeni poseg v prostor izveden na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja.
Tožnik ne more pričakovati ohranitve nezakonitega stanja, ki ga je sam povzročil. To pomeni, da mora izrečeni ukrep izvesti na način, ki ne bo povzročil škode sosednji nepremičnini.
ZUP člen 7, 135, 254. ZTuj-2 člen 60, 60/3. URS člen 53. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - varstvo pravic strank - odstranitev iz države - varstvo otrokovih pravic - pravica do družinskega življenja
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ni razvidno, ali je organ preverjal, ali je bila pooblaščenka tožnika zares napačno poučena in ali je bila opozorjena na to, kaj bo imelo za posledico, če umakne vlogo.
Prvostopenjski organ bi moral upoštevati pravice tožnika kot mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo pravico do družinskega življenja.
ZDavP-2 člen 74. ZDoh-2 člen 15, 105, 105/3, 105/3-11, 107, 107-4.
davek od drugih dohodkov - navidezen pravni posel - izobraževanje - stroški izobraževanja - posvetovanje - zdravstvena dejavnost - donatorski pravni posli
Oprostitev iz 5. točke omenjenega člena je namenjena aktivnim udeležencem posveta, torej tistim, ki sodelujejo v sami razpravi, pri tem pa za takšno sodelovanje ne prejmejo posebnega plačila. Posvet z mednarodno udeležbo pomeni strokovni pogovor udeležencev iz več držav o določeni tematiki oziroma problemu. Da v obravnavanem primeru ne gre za strokovne posvete z mednarodno udeležbo temveč za obdavčljiv drug dohodek po 105. členu ZDoh-2, davčni organ utemelji še z ugotovitvijo, da so izobraževanja izvedle s tožečo stranko povezane družbe (D., E.) in da gre za izobraževanje in promocijo produktov, ki jih trži skupina A.
O interesu zdravstvenih ustanov, da za izobraževanje zdravstvenih delavcev pridobijo donacije in o interesu zdravstvenih delavcev za izobraževanje in ob pomanjkanju sredstev tudi za pridobivanje donacij, tudi sodišče ne dvomi. Zato tudi ne dvomi v ugotovitev, da so pri pridobivanju sredstev sodelovali tudi zdravniki, niti v to, da so pri tem sodelovali kot potencialni udeleženci konkretnih izobraževanj. Vendar pa navedeno po presoji sodišča, brez ugotavljanja pogodbene volje strank in dejstev, ki se nanašajo na napotitev udeležencev na izobraževanje s strani zdravstvenih ustanov, ni zadostna podlaga za zaključek, da je na izobraževanje posameznega udeleženca zdravstvena ustanova napotila zgolj navidezno, dejansko pa ga je napotila tožeča stranka, stroške izobraževanja pa v korist fizičnih oseb (neobdavčeno) plačevala v obliki donacij.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pravni interes
Predlagatelj bi moral določno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis v konkretnem primeru zasleduje. Zatrjevanje, da so bila v postopku izvolitve novega predsednika društva kršena Pravila kluba, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje in ne ustreza definiciji iz drugega odstavka 43. člena ZUP. Prav tako pravega interesa tožnik ne more utemeljiti s svojim interesom za novo kandidaturo, niti z zatrjevanjem, da je njegova udeležba v tem postopku potrebna zaradi seznanitve organa z nepravilnostmi. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ZDru-1 v določbi 19. člena pristojni upravni enoti nalaga postopanje v zvezi z odločanjem o zahtevi tudi v primeru morebitnih nepravilnosti ali spornih vprašanj po uradni dolžnosti, zato za pravilno izvedbo tega postopka zakon sodelovanja stranke v smislu 142. člena ZUP oziroma utemeljevanja pravnega interesa s tem razlogom, ne predvideva.
stranka v postopku - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Mariboru izbrisana iz sodnega registra.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Osebna vročitev odločbe tožniku se na naslovu njegovega prebivališča dne 10. februarja 2017 ni dala opraviti in je bilo zato tega dne tožniku v hišnem predalčniku puščeno standardizirano obvestilo o tem, s poukom, kje lahko pismo, v katerem je bila odločba, prevzame v roku 15 dni, in opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bo storil. Tožnik pisma z odločbo v 15-dnevnem roku ni dvignil. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP velja, da je bila vročitev odločbe opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem, to je 25. februarja 2017. Da je bila tega dne sobota, nima vpliva na datum vročitve, prav tako na to ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo z odločbo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
Od pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je odvisna odločitev, ali bi moral inšpekcijski organ zadevo voditi po 152. členu ZGO-1 (nelegalna gradnja) ali po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja).
Po presoji sodišča ni bilo pravilno in skladno z zakonom opravljeno vrednotenje bonitete, ki se po citiranih določbah prvega odstavka 43. člena ZDoh-2 praviloma opravi in znesek bonitete določi na podlagi primerljive tržne cene, obenem pa upošteva prispevek delojemalca pri zagotavljanju bonitete. Zavezancu dana možnost, da sam izračuna pravilne zneske provizije ter dejstvo, da tega tožeča stranka sama kljub pozivu davčnega organa ni storila, kot to sledi iz izpodbijane odločbe, namreč po presoji sodišča ne more biti nosilni razlog in s tem zadostna podlaga za to, da se upošteva kot primerljiva tržna cena provizija iz cenika, še zlasti, ker se pred tem ni ugotovilo, oziroma to vsaj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna je dejanska višina provizije, ki je bila dogovorjena s pogodbo, in zakaj (če sploh) le-ta ni ustrezna.
ZDavP-2 člen 102. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 43.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za dovolitev obročnega plačila dolga - preprečitev hujše gospodarske škode
Dokazil, ki jih je predložila tožeča stranka (projekcija poslovanja za obdobje petih let, reprogramiranje poslovnih obveznosti ter konsolidacija glede nabavnih virov), ni mogoče šteti za zadostne za zaključek, da bi odlog oz. obročno plačilo omogočilo preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Zgolj na podlagi same projekcije poslovanja, brez konkretnih dogovorov kako se bodo obveznosti z dobavitelji poravnavale in brez konkretnega ovrednotenja učinkov le-teh, ki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih, tožeča stranka ni izkazala, da bo razpolagala z zadostnimi sredstvi tako za poplačilo predmetnega dolga kot tudi za izpolnjevanje tekočih davčnih obveznosti.
skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika mladoletni osebi - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - koristi otroka
Pri odločanju o postavitvi skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva je treba skrbno pretehtati vse okoliščine, zavedajoč se, da se s postavitvijo takšnega skrbnika nadomešča volja zaenkrat poslovno nesposobnega posameznika, ki pa kasneje ob pridobitvi poslovne sposobnosti posledic takšne odločitve ne bo več mogel preklicati. V tej luči je treba tudi razlagati oziroma ugotavljati koristi mladoletnega otroka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva - fikcija vročitve
Glede tožbenih navedb, da tožnik poziva na dopolnitev prošnje ni prejel, ker je bil v tistem času pri sorodnikih, pa sodišče ugotavlja, da je bila vročitev poziva na dopolnitev vloge pravilno opravljena v skladu s 87. členom ZUP na tožnikov naslov. Zato okoliščin, ki jih navaja tožnik v tožbi, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati. Te bi bilo mogoče uveljavljati v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - meje prostega preudarka
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen.
Računi družbe A. d.o.o. so tako pomanjkljivi, da iz njih ni mogoče jasno in brez dvoma prepoznati narave in obsega poslovnega dogodka. Tožnik k računom ni predložil dokumentacije, iz katere bi izhajal natančnejši opis storitev, za katere so bili računi izdani. Iz računov niso razvidni količina, vrsta in obseg opravljenih storitev, kar je po določbah 82. člena ZDDV-1 obvezen podatek na računu, račun z vsemi obveznimi sestavinami pa po določbah 67. člena ZDDV-1 pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Kot pravilno navede že davčni organ, pavšalno zaračunavanje potnih stroškov brez navedbe relacije, časa in osebe oziroma namena, s katerim je ta oseba opravila pot, onemogoča preveritev, ali so bile storitve dejansko opravljene. Enako velja za izvedbo izobraževanj, v zvezi s katerimi tožnik ni predložil programa izobraževanj, seznama udeležencev oziroma drugega dokazila o dejanski izvedbi izobraževanja.
Formalnosti ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za pravilno obračunavanje in pobiranje davka oziroma za izvrševanje nadzora. Zahteve glede navedkov na računu tako ne smejo praktično onemogočiti, ali pretirano otežiti uveljavljanje odbitka DDV. Glede na pomanjkljivo vsebino računov, kar v zvezi s posameznimi računi priznava celo tožnik sam, je davčni organ od tožnika zahteval drugo pisno dokumentacijo, ki bi izkazovala, katere storitve naj bi zanj opravila družba A. d.o.o. Zahteva po obstoju poslovne dokumentacije v zvezi z zaračunanimi storitvami je po navedenem razumna in pretirano ne otežuje uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV.