parcelacija - predlagatelj postopka - cesta - kategorizirana javna cesta - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe
Kmetijski inšpektor je pristojen, da, skladno z ZKZ prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
Določitev tistega, ki mora izpolniti naloženo obveznost, je bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev, navsezadnje, kolikor bi postala dokončna, tudi izvršiti.
nepovratna sredstva - javni razpis - razpisni pogoj - ribolov
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se zato lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev, oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. S tem, ko je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, lahko uspešno kandidira na javnem razpisu le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. S tem je zagotovljena tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - etažna lastnina - skupni del stavbe - fasada - soglasje etažnih lastnikov za poseg
Opredelitve pojmov loža, zid, fasadna obloga, fasada, po mnenju sodišča ne dajejo podlage za opredelitev, da so stene lože hkrati fasada ter da so stene (balkonske) lože zunanji ovoj stavbe in glede na to fasada. Ker po presoji sodišča upravna organa nista pravilno zaključila o posegu tožnika v fasado kot skupni del stavbe, se sodišče (tudi) ne strinja, da bi določba 126.a člena SZ-1 predstavljala podlago za odreditev tožniku pridobitve potrebnih soglasij drugih etažnih lastnikov ali odstranitve klimatske naprave.
Prvostopenjski organ tožniku nepravilno ni dal možnosti izjave v smislu 9. člena ZUP. Po mnenju sodišča bi organ zadostil navedeni zakonski določbi v primeru, da bi tožnika v dopisu, ki mu ga je poslal, (najprej) seznanil s tem, da zoper njega vodi postopek v smislu 126.a člena SZ-1. Ob tem ko tožnika s tem ni seznanil, tako po presoji sodišča ni (bilo) jasno, da s pozivom organ tožniku (tudi) daje možnost izjave o odločilnih dejstvih pred odločitvijo v zadevi. Zato zaradi tega tožnik tudi ne bi smel trpeti neugodnih pravnih posledic.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - dopolnilna odločba - zemeljski izkop - odgovornost povzročitelja
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da nosi stroške še za odstranitev ugotovljene razlike, to je še za 15.500 m3 zemeljskega izkopa. Ker je to odločitev o novi stvari, to je dodatni (novi) obveznosti tožeče stranke, ki je oprta na drugačno oziroma na novo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno po izdaji odločbe z dne 4. 9. 2014, v obravnavnem primeru ne gre za dopolnilno odločbo.
V primerih, ko je povzročitelj obremenitev znan, ni mogoče uporabiti določb 157a. člena ZVO-1.
Tožnica je, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in ni sporno, državljanka Republike Makedonije, torej ni državljanka Republike Slovenije niti državljanka druge države članice EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To pomeni, da ne izpolnjuje zakonskega pogoja (87. člen SZ-1), zaradi česar je bila njena vloga za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja utemeljeno zavrnjena. Izpodbijana odločitev po presoji sodišča ne pomeni kršitve katere z Ustavo ali z zavezujočimi mednarodnopravnimi akti varovanih človekovih pravic.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Sprememba trase objekta, ne glede na razloge zanjo, ne more pomeniti vzdrževalnih del v skladu z ZGO-1. Gradnja objekta-sekundarne javne kanalizacijske veje, bi se torej na drugi lokaciji lahko začela le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - meje prostega preudarka
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen.
stranka v postopku - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Mariboru izbrisana iz sodnega registra.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor člen 16, 16/3, 16/3-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - odmiki
Res je sicer, da je tožeča stranka gradnjo v določenem delu izvajala v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem in da je bil v zvezi s tem zoper njo uveden inšpekcijski postopek. Vendar navedena okoliščina na ugotovitev, da je objekt v delu, v katerem je predvidena gradnja zimskega vrta, legalno zgrajen, nima vpliva. To pa po presoji sodišča pomeni, da so pogoji za uporabo določbe 2. alinee tretjega odstavka 16. člena Odloka o PUP glede dovoljenosti gradnje nezahtevnega objekta na meji sosednjega zemljišča (to je na meji zemljišča tožeče stranke) izkazani.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
Po presoji sodišča ni bilo pravilno in skladno z zakonom opravljeno vrednotenje bonitete, ki se po citiranih določbah prvega odstavka 43. člena ZDoh-2 praviloma opravi in znesek bonitete določi na podlagi primerljive tržne cene, obenem pa upošteva prispevek delojemalca pri zagotavljanju bonitete. Zavezancu dana možnost, da sam izračuna pravilne zneske provizije ter dejstvo, da tega tožeča stranka sama kljub pozivu davčnega organa ni storila, kot to sledi iz izpodbijane odločbe, namreč po presoji sodišča ne more biti nosilni razlog in s tem zadostna podlaga za to, da se upošteva kot primerljiva tržna cena provizija iz cenika, še zlasti, ker se pred tem ni ugotovilo, oziroma to vsaj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna je dejanska višina provizije, ki je bila dogovorjena s pogodbo, in zakaj (če sploh) le-ta ni ustrezna.
skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika mladoletni osebi - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - koristi otroka
Pri odločanju o postavitvi skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva je treba skrbno pretehtati vse okoliščine, zavedajoč se, da se s postavitvijo takšnega skrbnika nadomešča volja zaenkrat poslovno nesposobnega posameznika, ki pa kasneje ob pridobitvi poslovne sposobnosti posledic takšne odločitve ne bo več mogel preklicati. V tej luči je treba tudi razlagati oziroma ugotavljati koristi mladoletnega otroka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva - fikcija vročitve
Glede tožbenih navedb, da tožnik poziva na dopolnitev prošnje ni prejel, ker je bil v tistem času pri sorodnikih, pa sodišče ugotavlja, da je bila vročitev poziva na dopolnitev vloge pravilno opravljena v skladu s 87. členom ZUP na tožnikov naslov. Zato okoliščin, ki jih navaja tožnik v tožbi, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati. Te bi bilo mogoče uveljavljati v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pravni interes
Predlagatelj bi moral določno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis v konkretnem primeru zasleduje. Zatrjevanje, da so bila v postopku izvolitve novega predsednika društva kršena Pravila kluba, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje in ne ustreza definiciji iz drugega odstavka 43. člena ZUP. Prav tako pravega interesa tožnik ne more utemeljiti s svojim interesom za novo kandidaturo, niti z zatrjevanjem, da je njegova udeležba v tem postopku potrebna zaradi seznanitve organa z nepravilnostmi. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ZDru-1 v določbi 19. člena pristojni upravni enoti nalaga postopanje v zvezi z odločanjem o zahtevi tudi v primeru morebitnih nepravilnosti ali spornih vprašanj po uradni dolžnosti, zato za pravilno izvedbo tega postopka zakon sodelovanja stranke v smislu 142. člena ZUP oziroma utemeljevanja pravnega interesa s tem razlogom, ne predvideva.
javno povabilo - ponudba na povabilo - pogoji javne ponudbe - zavrnitev ponudbe - neporavnane davčne obveznosti
Iz uradne evidence FURS izhaja, da tožeča stranka na zadnji dan v mesecu pred oddajo vloge ni imela poravnanih vseh zapadlih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov in tega dejstva v tožbi ne prereka, tako da sprejem ponudbe že iz tega razloga ni mogoč.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Osebna vročitev odločbe tožniku se na naslovu njegovega prebivališča dne 10. februarja 2017 ni dala opraviti in je bilo zato tega dne tožniku v hišnem predalčniku puščeno standardizirano obvestilo o tem, s poukom, kje lahko pismo, v katerem je bila odločba, prevzame v roku 15 dni, in opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bo storil. Tožnik pisma z odločbo v 15-dnevnem roku ni dvignil. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP velja, da je bila vročitev odločbe opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem, to je 25. februarja 2017. Da je bila tega dne sobota, nima vpliva na datum vročitve, prav tako na to ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo z odločbo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.
licenca za opravljanje dejavnosti - preizkus usposobljenosti - strokovna usposobljenost
Ker tožnica ni pristopila k preizkusu usposobljenosti, ki ji je bilo naloženo s pravnomočno odločbo zbornice z dne 5. 6. 2013, je posledično zbornica utemeljeno izdala izpodbijano odločbo, za kar ima pooblastilo v ZZdrS in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom o zdravniških licencah. V obravnavni zadevi gre za neizpolnjevanje pogoja za pridobitev licence, saj gre za neizpolnitev naloženega preizkusa usposobljenosti po pravnomočni odločbi.