brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
V tem upravnem sporu se sodišče do določenih tožbenih navedb ne more opredeliti, saj je tožena stranka vlogo za brezplačno pravno pomoč zavrgla iz procesnih razlogov, ker je bilo o isti zadevi že enkrat odločeno. V tovrstnem upravnem sporu je možno uveljavljati le ugovore, ki se nanašajo na to, ali je bila že prej izdana zavrnilna odločba o isti zadevi in ali sta se od izdaje te odločbe dalje dejansko stanje ali pravna podlaga, na katerih temelji odločba, kaj spremenila.
158. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in postopku, določenih z zakonom. Ko je enkrat o zadevi že pravnomočno odločeno, ni možno o isti zadevi še enkrat odločati, če ni predhodno prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena, razen če se medtem dejansko stanje ali pravna podlaga spremenita, kar pa za konkretni primer ne velja.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 22, 157.
varstvo ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izhajajoč iz stališča vrhovnega sodišča tožnik ne more uveljavljati pravice do obrazložitve, zakaj na razpisu za prosto delovno mesto ni bil nihče izbran, saj v tem primeru niti v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 157. člena URS ni mogoče uveljavljati ustavne pravice iz 22. člena URS, ker se s spornim obvestilom ni končal postopek o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta. Ker torej tožnik ustavne pravice kot jo je v upravnem sporu želel uveljavljati s tožbo, ne more uveljavljati, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - nekonsistentnosti in neskladja - prosilec iz Irana - sprememba vere
Predloženi krstni list še ne pomeni, da je posamezni prosilec resnično spremenil vero, ampak je potrebno pri oceni dejstva, ali jo je res spremenil, upoštevati in razčleniti tudi prosilčeve osebne okoliščine, njegove navedbe in ravnanja.
stvarna pristojnost - doplačilo institucionalnih storitev - socialni spor
Ker je v predmetni zadevi sodno varstvo tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče, se je naslovno sodišče na podlagi 19. in 23. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu izreklo za stvarno nepristojno in še odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - pravni interes - kršitev ustavne pravice
Na obstoj pravnega interesa mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, vendar po oceni sodišča v konkretnem primeru navedena procesna predpostavka, upoštevajoč določila ZFU in ZDavP-2, ni podana, saj iz navedb v tožbi in tožbenega zahtevka izhaja, da tožnica zgolj posplošeno nasprotuje zahtevanemu posredovanju podatkov.
znamka - registracija znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - družina znamk na trgu
Tožnica ni izkazala obstoja družine svojih znamk na trgu. Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo in te znamke morajo biti prisotne na trgu. Kadar gre za družino ali serijo znamk, verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te družine ali serije znamk.
referendum - pobuda za razpis referenduma - formalni pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Pobuda za naknadni razpis referenduma je mogoča zoper vsebino splošnih aktov občine, razen v določenih izjemnih primerih. Kaj je splošni akt občine določata 64. in 65. člen ZLS, ter smiselno enako tudi 127. člen Statuta občine in to so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. To pomeni, da sporni sklepi oziroma zahteve po nobeni od teh predpisnih določb niso splošni akti in tako proti njim ni mogoče po določbi 46. člena ZLS zahtevati oziroma vložiti pobude za razpis naknadnega referenduma. Sporni sklepi oziroma zahteve ne vzpostavljajo pravic ali obveznosti za občane, ampak kvečjemu posegajo v njihov dejanski interes, tudi ne urejajo splošnih pravil za nedoločen krog ljudi in ne pomenijo nadaljnje izvedbe ali razčlenitve višjega pravnega akta, temveč samo neko informacijo in zahteve poslane državnemu organu, v katerega pristojnost spada ureditev tega vprašanja.
Toženka je v izpodbijani odločitvi pravilno pojasnila, za izrek katerih kršitev po Odredbi gre in navedla višino točk, ki jih je uporabila pri odmeri nadomestila stroškov postopka, ni pa pojasnila razlogov glede odmere višine stroškov, ki so v točki 1.1 Tarife navedeni v razponu od 80 točk do 320 točk.
Nepopolne obrazložitve pa v obravnavanem primeru ne more nadomestiti odgovor na tožbo, v katerem toženka pojasnjuje konkretne razloge, zaradi katerih je bilo tožniku za izrek odprave posameznih kršitev naloženo najnižje število točk (80 točk) oz. najvišje število točk (320 točk) po Tarifi. Ker toženka ni navedla razlogov za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, to predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
tujec - omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Iz zapisnika o izjavi kršitelja, ki se sicer nanaša na odločanje o prekršku, je razvidno, da je tožnik povedal, da je na Policijsko postajo Ljubljana Center podal prošnjo za določitev roka za prostovoljno zapustitev države, do te pomembne okoliščine pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Če je tožnik sam prosil, naj se mu da poseben rok za zapustitev države, je to vsekakor pomembna okoliščina pri odločitvi, ali je potrebno tožniku omejiti gibanje, saj ta okoliščina nedvomno vpliva na presojo o tem, ali res obstaja nevarnost pobega.
Tudi če bi se ugotovilo, da je podan razlog za omejitev gibanja, bi morala tožena stranka v skladu z načelom sorazmernosti obrazložiti, zakaj se je odločila za najstrožjo obliko omejitve gibanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Iz prošnje za brezplačno pravno pomoč je razvidno, da jo tožnik zaproša v zvezi s postopkom pred Višjim sodiščem v Celju, ki je že v teku zaradi vložene tožnikove laične vloge v kazenski zadevi I Kr 14348,216, ki je bila s sklepom zavržena. Na podlagi tožnikove pritožbe zoper ta skle, pa je Višje sodišče v Celju že odločilo s sklepom z dne 21. 2. 2017 in je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožnik po presoji sodišča ni izpolnjeval v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP, ki mora biti za njeno dodelitev izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
ZTro člen 29, 29/1, 44, 44/1, 44/1-2. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah člen 35.
trošarina - uporaba etilnega alkohola - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - vodenje evidence - namenska poraba - stanje zalog
Po določbah 35. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah morajo biti v evidencah o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZTro vodi oproščeni uporabnik, zagotovljeni med drugim tudi podatki o stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja, prevzemu trošarinskih izdelkov iz drugih trošarinskih skladišč, prejetih količinah trošarinskih izdelkov v davčnem obdobju, uporabi trošarinskih izdelkov za namene iz 44. ali 55. člena ZTro. Po navedeni določbi mora uporabnik trošarinskih izdelkov voditi evidence tako, da v vsakem trenutku kažejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov in jih na zahtevo predložiti na razpolago pristojnemu organu, ta pa lahko kadarkoli zahteva popis trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 11/1-4, 20, 20/1. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Pri točkovanju referatov je ministrstvo utemeljeno podvomilo v verodostojnost potrdil o izvedbi omenjenih dveh referatov, ki ju je izdalo Združenje D. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno in skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pozvalo tožnico, da dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, obenem pa ni ovire za to, da ministrstvo predložena dokazila oceni, oziroma da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se zatrjuje v vlogi.
delitev dobička družbe delavcem - pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku - pravica delavcev do udeležbe pri dobičku - odobritev in registracija pogodbe - datum sklenitve pogodbe
Iz določbe šestega odstavka 8. člena ZUDDob po presoji sodišča dovolj jasno izhaja, da pogodbe, ki je sklenjena v letu 2016 za udeležbo delavcev pri dobičku za leto 2015, ni mogoče odobriti in vpisati v poseben register. Pogodbo po petem odstavku 21. člena ZUDDob Ministrstvo lahko odobri in vpiše v register samo, če so prijavi priložene predpisane listine in če je pogodba usklajena s tem zakonom. Kar pomeni, da mora biti skladno z zakonom urejen tudi način oziroma začetek njene uporabe, ki je predpisan v šestem odstavku 8. člena in s katerim je izrecno določeno, da se pogodba o udeležbi pri dobičku uporablja za naslednje poslovno leto, šteto od dneva sklenitve pogodbe.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pravna podlaga za izrek ukrepa - odvzem psa - obrazložitev odločbe
Odločbi upravnih organov ne pojasnjujeta, zakaj je za zaščito tožnikovega psa potrebno tega psa odvzeti, da bo s tem poskrbljeno za zaščito te živali. Obrazložitev obeh organov je nezadostna. Ni pojasnjeno, katero kršitev ZZZiv se tožniku v zvezi s konkretnim psom očita, da posledično sledi sporni ukrep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ je v postopku ugotovil, da se tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo zaradi razveze zakonske zveze. Ker je ugotovil, da je bil tožnik že v času sklenitve sodne poravnave na prestajanju zaporne kazni, v prošnji za brezplačno pravno pomoč pa se je skliceval kot na razlog za njegovo zahtevo, da sodišče zniža preživnino, zgolj na to okoliščino, je organ ob sklicevanju na 132. člen ZZZDR zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani tožene stranke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/c, 44/1-d. ZUP člen 214. ZPP člen 101, 102, 120, 154, 154/1, 120.155, 155/1. - člen 8.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost blaga in storitev - družina znamk - obrazložitev odločbe
Ob dejstvu, da iz obeh znakov izstopa beseda BOSS, ki predstavlja priimek, katerega si povprečni potrošnik bolj zapomni kot ime, to pomeni, da to predstavlja najbolj razlikovalen element obeh znakov.
Neuporaba prejšnje znamke na trgu za blago iz razreda 34 ne predstavlja razloga za zavrnitev ugovora po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, lahko pa tožnik neuporabo te znamke izpodbija pred sodiščem splošne pristojnosti po 120. členu ZIL-1.
Presoja podobnosti med znaki ni neodvisna od presoje podobnosti med blagom/storitvami, ki jih konkurenčni znaki pokrivajo, in ker je v obravnavanem primeru podana tudi enakost blaga, je organ sprejel odločitev, skladno v tem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo, ob dodatnem pogoju, da morajo biti prisotne na trgu.
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezan na dejansko stanje, ki ga je dolžan ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
nadzorstvena pritožba - upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, zato takšen sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu po določbi prvega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. ZVPSBNO kot poseben zakon tudi nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1). Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
ukrepi Programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - za odločitev relevanten predpis
Po presoji sodišča pravilno pravno podlago za primere, kot je obravnavani, še vedno predstavljajo določbe 30. člena Uredbe 65/2011/EU, toliko bolj, ker gre za zahtevke s področja razvoja podeželja, ki se nanašajo na obdobje pred letom 2014. Drugačna razlaga bi po presoji sodišča povzročila pravno praznino, ki je ne bi bilo mogoče zapolniti z uporabo predpisa, ki je začel veljati šele 1. 1. 2015.