ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - pogoji za omejitev gibanja - pravica do izjave
Tožnik ni bil nemudoma pisno obveščen o razlogih za pridržanje, ki jih je tožena stranka konkretizirala šele v izpodbijanem aktu v povezavi z določilom 68. člena ZTuj-2. V skladu z ustaljeno prakso je pravica do obrambe, ki zajema pravico osebe, da se izjasni, in pravico dostopa do spisa, ena temeljnih pravic, ki so sestavni del pravnega reda EU in so zajete v Listini. Gre za splošno pravno načelo oziroma pravico, da se vsaka oseba izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, „ki bi lahko negativno vplival na njegove interese.
Navedbe o maltretiranjih in bivanjskih razmerah, katerim naj bi bil tožnik podvržen v Bolgariji, in ki jih je tožnik samoiniciativno podal pod točko 23 prošnje za mednarodno zaščito, ob upoštevanju nadaljnjih navedb tožnika o njegovi vlogi v bojih v Afganistanu, bi morale biti torej za toženo stranko dovolj močan indic, da bi tožena stranka na kratko omenjene nehumane okoliščine soočila oziroma jih preverila še z vidika splošno znanih dejstev oziroma informacij o splošnem stanju glede prosilcev za mednarodno zaščito v Bolgariji. Te splošne informacije o stanju v Bolgariji pa bi morale biti toženi stranki znane. Če se pojavi utemeljen dvom v možnost izvedbe postopka predaje, še posebej če je prosilec v Bolgariji morebiti že doživel maltretiranje oziroma obravnavanje, ki bi lahko pomenilo kršitev pravice iz 3. člena EKČP oziroma 4. člena Listine, potem tožena stranka ne sme takega prosilca „za vsak primer“ pridržati, če bi bila predaja vendarle možna, ker to ne bi bilo v skladu z načelom sorazmernosti in konceptom ureditve pridržanja v Dublin III uredbi, ki temelji na „izjemnosti“ teh ukrepov.
program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - vračilo sredstev - napačen račun - namerna vložitev napačne prijave
Po določbi 57. člena ZKme-1 v povezavi s prvim odstavkom 31. člena Uredbe 1975/2009/ES se v primeru, če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo, zadevna dejavnost izključi iz podpore in zahteva povračilo vseh že plačanih zneskov za to dejavnost v celoti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega
Tožena stranka je zelo natančno obrazložila, zakaj je presodila, da najmanj 3., 4. in 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma nevarnosti pobega. Navedla je, da je šlo po njenem mnenju za nesodelovanje v postopku v Bolgariji (5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2), nadalje je navedla, da je tožnik podal namero zaprositi za mednarodno zaščito šele po 12 dneh bivanja v Centru za tujce in da slednje kaže na begosumnost, ki je določena v 4. alineji drugega odstavka 68. člena Ztuj-2, in navedla je, da je v Slovenijo vstopil na nedovoljen način, kar predstavlja okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega in je določena v 1. alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep ne posega v tožničino materialnopravno obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato ga ni mogoče šteti za upravno odločbo v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Sodišče se s tožnikom strinja, da je organ oceno o njegovi samovoljni zapustitvi Bolgarije sprejel na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj sodi, da je tožnik zatrjeval okoliščine, ki so relevantne za oceno razloga za zapustitev države, v kateri je (že) zaprosil za mednarodno zaščito, pa nato ni počakal na odločitev ter tako tudi za oceno vprašanja nesodelovanja tožnika v postopku. Poleg tega pa sodišče tudi sodi, da so s strani tožnike zatrjevane in s strani toženke neprerekane navedbe o razmerah v Bolgariji (o slabem ravnanju, slabih higienskih razmerah ter bolezni) tudi verodostojne in utemeljene. Zato se s tožnikom strinja, da razlog za oceno o njegovi izraziti begosumnosti po peti alineji prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ni podan.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - znatna nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Po presoji sodišča nobena od okoliščin, na katere se je toženka v izpodbijanem sklepu sklicevala kot na podlago za svoje sklepanje o znatni nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, ni izkazana do take mere, da bi lahko dejansko utemeljila tako sklepanje. Sodišče se sicer strinja, da te okoliščine objektivno, posebno vse skupaj, lahko pomenijo nevarnost pobega, vendar glede na tožnikova jasna, logična in dovolj verjetna pojasnila, ob odsotnosti nadaljnjih, objektivno preverljivih okoliščin (iz upravnosodne prakse izhaja npr. okoliščina večkratnega odhoda iz države ali več držav pred odločitvijo o prošnji za mednarodno zaščito) to še ne zadostuje za sklepanje, da je ta nevarnost tudi znatna, kar je pogoj, ki ga zakon predpisuje za izrek izpodbijanega ukrepa.
V obravnavani zadevi je sodišče na glavni obravnavi ugotovilo drugačno dejansko stanje od toženke ter spremenilo njeno odločitev tako, da je izpodbijani sklep odpravilo, kar po vsebini pomeni odločitev, da ni pogojev za pridržanje tožnika po Uredbi Dublin III. Zato je zoper odločitev sodišča dovoljena pritožba, kar pomeni, da sodišče z izdajo te sodbe še ni pravnomočno odločilo v zadevi in ima tožnik pravni interes za odločitev o njegovi zahtevi za izdajo ureditvene začasne odredbe.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije - nadomestitev koncesijskega akta
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-B je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi ta zgolj v primeru, če še ni bil določen. Ta zakonska ureditev torej že v izhodišču ne more pomeniti pravne podlage za izdajo odločbe, s katero bi bile dotedanjemu koncesionarju naložene nove obveznosti, torej obveznosti, ki ne izhajajo iz koncesijskega akta in pogodbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, člen 28. ZUP člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - jezik v postopku - začasna odredba
Očitek tožene stranke, da prosilec v postopku ne bo sodeloval, kar temelji na ugotovitvi, da je samovoljno zapustil Bolgarijo in ni počakal do zaključka postopka, ni utemeljen. Tožnik je Bolgarijo sicer zapustil po lastni volji, a je to storil zaradi utemeljenih razlogov, to je nevzdržnih razmer, ki jih je tožnik opisal glavni obravnavi in se zato samo na podlagi tega ne more šteti, da ni oziroma ne bo sodeloval v postopku.
V postopku obravnave tujcev je bil angažiran prevajalec za farsi jezik, ki pa ga tožnik ne razume in ne govori. Sodišče zato verjame tožniku, da mu ob dejstvu, da ni razumel postopka, ni mogoče očitati, da za mednarodno zaščito ni zaprosil čisto takoj. Tožnik je na obravnavi tudi povedal, da je bil v centru za tujce izoliran 10 do 12 dni zaradi garij.
Večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo mejo nezakonito, zato po mnenju sodišča še ni mogoče trditi, da pri vsakem obstaja znatna nevarnost pobega.
ZUS-1 člen 20, 20/3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 32. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3, 6/3-1, 27, 27/3, 31. ZSS člen 2, 2a. ZS člen 1, 1/1, 14, 78, 78/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - obvestilo o prenosu podatkov - javni funkcionar - sodnik - podatki iz ocene sodniške službe
Tožba v upravnem sporu je prva priložnost, ob kateri lahko zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja navede dejstva in predlaga dokaze kot stranka v postopku. To pomeni, da je stališče toženca v odgovoru na tožbo, da tožnik v upravnem sporu ne more navajati dejstev in dokazov, ki jih ni navedel že v upravnem postopku, zmotno.
Razkritje podatkov, ki so brez ustrezne interpretacije potencialno zavajajoči, pomeni možnost diskreditacije sodnika in - kar je po presoji sodišča bistvenega pomena za nemoteno delovanje sodstva - njegovih odločitev, ki bi bile s tem izpostavljene vrednotenju po kriterijih, ki ne izhajajo iz kvalitete argumentov, navedenih v obrazložitvi. Zakon pri tem izrecno varuje tako strokovno, kot tudi človeško avtoriteto sodnika kot bistveno za opravljanje sodniške funkcije. Krnjenje te avtoritete, do katerega lahko pripelje objava podatkov, ki so po povedanem nepopolni in zato potencialno zavajajoči, zato lahko pomeni slabitev funkcije sodnika kot nosilca sodnega odločanja. Gre torej za posledice, ki očitno lahko vplivajo na izvrševanje funkcij sodstva kot neodvisne veje oblasti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ocene, na kateri ugotovitev o tožnikovi begosumnosti v izpodbijani odločbi temelji, da je tožnik zapustil Bolgarijo po lastni volji in da v to nikakor ni bil prisiljen, kljub temu, da je tožnik že v prošnji za mednarodno zaščito opisoval nasilje, ki ga je nad njim izvajala policija v Bolgariji, ni obrazložila. Odločbe zato v bistvenem delu, da je tožnik povsem prostovoljno zapustil Bolgarijo, še preden je bilo o njegovi prošnji odločeno, ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Pri ugotavljanju okoliščine iz 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ni nepomembno, pod kakšnimi okoliščinami je prosilec sploh zaprosil za mednarodno zaščito v drugi državi državi in kaj so bili razlogi, da jo zapustil, še preden je bilo o njegovi prošnji dokončno odločeno.
Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik tekom postopka (niti pri podaji prošnje za mednarodno zaščito) ni bil vprašan o bistvenih okoliščinah, na katere je toženka opira svojo odločitev. Tako ni bil vprašan niti, zakaj je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito, niti zakaj ni počakal na odločitev o njegovi prošnji, niti zakaj je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po 12 dneh bivanja v Centru za tujce.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obrazložitev odločbe
Ne iz izreka ne iz obrazložitve ni razvidno, na podlagi česa je toženka tožničino nezazidano stavbno zemljišče glede na namembnost razvrstila med storitvene in trgovske namene, kar tožnica izrecno ugovarja v tožbi, iz tožbe pa izhaja, da je to uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku
Tožnica je s tem, ko je zatrjevala škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja zaradi obravnavanega daljnovoda, določno navedla svojo korist, ki jo varuje materialnopravna norma, torej svojo pravno korist. S tem je po presoji sodišča izpolnila zahtevo iz četrtega odstavka 43. člena ZUP. Toženka ob tem svoje odločitve ni oprla na razloge, iz katerih bi izhajalo, da tožnica ne izkazuje take koristi, temveč razloge, ki po vsebini (tudi po izrecnih navedbah toženke) pomenijo vsebinsko presojo, ali so vplivi (katerih obstoj je očitno nesporen) s stališča materialnopravne norme sprejemljivi ali ne. Taka presoja ne sodi več v okvir odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca, temveč pomeni samo bistvo odločanja v upravnem postopku, namreč presojo, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izdajo upravne odločbe.
ZUP člen 260, 260/5, 263, 263/1, 263/1-4, 268, 270.
sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo namenskih sredstev EU - obnova upravnega postopka - sklep o obnovi postopka - odprava sklepa o obnovi postopka - v obnovljenem postopku izdana odločba
Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen, je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo.
V obravnavani zadevi se položaj tožnika v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče njegovi tožbi zoper 1. in 2. točko sklepa ugodilo, saj pravnega interesa, da s sodelovanjem v upravnem postopku vpliva na ceno v primeru izključitve delničarjev, nima več, ker do izključitve ne more priti zaradi nedoseganja praga 90 %.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - državljanstvo Republike Slovenije
Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - taboriščnika, ker je bil med med II. svetovno vojno z družino poslan v taborišče (najprej v Reko, nato na Rab - Gonars). Organ je zavrnitev tožnikovega zahtevka utemeljil z ugotovitvijo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije. Ta ugotovitev med strankama ni sporna in jo potrjujejo tudi podatki spisa.
družbena lastnina - podržavljenje na podlagi ZNNZ - ničnost odločbe - vročitev odločbe - vročitev odločbe mrtvi osebi
Odločba z dne 13. 3. 1964, ker je bila izdana zoper mrtvo osebo, tej ni mogla biti vročena in ni mogla pričeti pravno učinkovati ne zoper njo in posledično tudi ne zoper njene pravne naslednike.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - strokovno nadzorstvo - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev
Izvajalec se je pri izvajanju radijske dejavnosti ves čas dolžan držati in izvajati radijsko dejavnost v skladu z veljavnim radijskim dovoljenjem. Pri spremembi, na katero se sklicuje tožnik, pa niti ni prišlo do spremembe programskih zahtev iz dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti (ki je sicer možna tudi na predlog imetnika dovoljenja), pač pa le do spremembe imena programa.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 8, 9. ZUP člen 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - načelo zaslišanja stranke - uradni zaznamek
Način vodenja postopka, ki zajema obračun na podlagi več kriterijev dejanske narave, ki imajo pomembne pravne posledice, pomeni kompleksno odločanje, ki pa mora stranki omogočati celovito ter vsebinsko varovanje njenih pravic in pravnih koristi. Bistvo načela zaslišanja stranke je v tem, da se stranki pred izdajo odločbe omogoči, da se izjavi o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, to pa predpostavlja, da je stranka o vseh odločilnih dejstvih in okoliščinah najprej na ustrezen način seznanjena.
V obravnavani zadevi je bil s predstavnikom tožeče stranke opravljen zgolj telefonski pogovor, o čemer je bil sestavljen uradni zaznamek, tak način vodenja postopka pa (očitno) ni zagotovil ustrezne seznanitve predstavnika tožeče stranke z vsemi odločilnimi dejanskimi okoliščinami in je posledično onemogočil pravico tožeče stranke do vsebinske in informirane izjave v postopku. Uradni zaznamek o telefonskem pogovoru med uradno osebo in stranko ne more biti ustrezen in zadosten dokaz o poteku in vsebini dejanja v postopku ter dane izjave stranke.
Prvostopenjski upravni organ bi moral za pravilno in zakonito odločitev pri odločanju upoštevati tretji odstavek 5. člena Uredbe o vodnih povračilih in pri odmeri vodnega povračila presojati vprašanje dejanske rabe vode s strani tožeče stranke kot končnega uporabnika. Ta v postopku namreč zatrjuje, da se deskanje na vodi („wakeboardinga“) zaradi načina postavitve konstrukcije za izvajanje dejavnosti (dva nosilna stebra na nasprotnih brežinah, med katerima je napeta nosilna jeklenica s šrkipcem, ki se premika po jeklenici, in hkrati poganja deskarja) lahko izvaja zgolj na določenem pasu gramozne jame B., ne pa na celotni površini, za katero je tožeči stranki podeljena vodna pravica.
registracija znamke - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - zdravila
Sodišče se strinja, da sta si znaka vizualno in fonetično podobna v toliki meri, kolikor se ujemata v štirih črkah od petih črk, kot jih oba znaka vsebujeta, ter da je razlika le v začetni črki: P/L. Ker pa sta oba znaka registrirana za farmacevtske proizvode, se sodišče tudi strinja z zaključkom organa o nadpovprečni pozornosti povprečnega potrošnika (na eni strani zdravnika oziroma farmacevta in na drugi strani končnega potrošnika), saj že različni začetni črki (na katere je potrošnik bolj pozoren glede na proces oziroma potek branja in pisanja z leve proti desni) z vizualnega in fonetičnega vidika zadoščata, da potrošnik znakov ne bo zamenjeval.