ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniški stroški - sodna poravnava - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku za sklenitev sodne poravnave odmerila nagrado po tar. št. 2303 ZodvT in ne po tar. št. 1112 ZodvT. Zato izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
Tožnik ima na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 4. 2021 terjatev do kupke v znesku 92.800,00 EUR, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato je odločitev toženke, da tožnik ne izpolnjuje (več) pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Neutemeljene in neprepričljive so tožnikove navedbe, da zoper kupko ni vložil predloga za izvršbo kljub zapadlosti, ker v tem stanovanju še prebiva in da se kupnina in najemnina kompenzirata. Pravilno toženka opozori, da je pogoj za pobot med drugim tudi zapadlost obeh terjatev. Upoštevaje, da ni sporno, da je terjatev tožnika do kupke v višini 92.800,00 EUR zapadla konec leta 2021, tudi zapadlost mesečnih najemnin do izdaje izpodbijane odločbe, ne zniža terjatve tožnika do kupke do višine, ki ne bi presegala zneska 19.304,64 EUR (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).
Tožnik ni izkazal, da s terjatvijo ne bi mogel razpolagati oziroma, da razloga za nezmožnost razpolaganja ni zakrivil po lastni volji.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Obrazec in spremljajoči dopis odvetnikov sta vsebovala le zapis, da tožnik želi vložiti predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj v zadevi, ki je tekla pred Okrožnim državnim tožilstvom pod številko Kt/2083/2021/DN. Ta se je končala s sklepom tožilstva, da ni podan utemeljen sum za očitana kazniva dejanja. V takem položaju je tožena stranka pravilno pozvala tožnika k dopolnitvi prošnje. Iz nje namreč ni razvidno ne katera dejanja naj bi se opravila, ne razlogi zanje. Kot taka je bila prošnja pomanjkljiva; ker se tožnik na poziv tožene stranke ni odzval, je tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev na drugi odstavek 67. člena ZUP in njegovo prošnjo zavrgla.
nalezljive bolezni - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Država ima pravico in dolžnost iz razloga javnega interesa posamezniku pod določenimi pogoji odrediti karanteno in s tem omejiti njegovo pravico do svobode gibanja, vendar mora to storiti na predpisan način in z ustreznimi razlogi obrazložiti odločbo, to je navesti dejstva in dokaze, ki utemeljujejo odreditev ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovane pravice, ki je dopustna le v javnem interesu, pri čemer mora biti ukrep, ki posega v pravice posameznika sorazmeren zasledovanemu cilju.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - žrtev nasilja v družini - pogoji za dodelitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da ima Zveza prijateljev mladine verificiran program in je vključena v javno mrežo socialnovarstvenih programov, pomanjkljivost, zaradi katere prvostopenjski organ in tožena stranka tega dokazila nista štela kot ustreznega, pa je v tem, da nima verificiranega programa s področja pomoči ob nasilju v družini.
Po presoji sodišča bi morala tožena stranka na ustrezen način tožnika podučiti, kateri organ mora izdati dokazilo, da bi bilo upoštevno.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da gre za prava neuko stranko, glede te stranke iz spisa izhaja, da je bila deležna nasilja v družini, kar niti ni sporno, le ustreznega dokaza ni predložila. V kolikor prvostopenjski organ potrdila Zveze prijateljev mladine ni štel za ustreznega, bi moral o tem obvestiti stranko in ji na ustrezen način pomagati, da dobi ustrezno dokazilo.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Toženka je v obravnavanem primeru prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZBPP. Kot je pojasnila toženka, tožnik želi brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila njegova pritožba zavržena kot nedovoljena na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zavrženo pritožbo je namreč tožnik (kljub prejetemu pravnemu pouku v sklepu, da se pritožba lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit) vložil sam, pri čemer ni izkazal in niti ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit; da bi imel opravljen ta izpit, pa tudi ne izhaja iz podatkov uradne evidence Ministrstva za pravosodje.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim (ne)izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla le, da je tožnik z odjavo subvencioniranega tovornega vozila MERCEDEZ BENZ iz prometa pred iztekom roka, pri čemer vozilo ni bilo več prijavljeno v promet, kršil določila javnega razpisa in pogodbe. Ob tem sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni navedla, katero določilo Pogodbe o sofinanciranju z dne 2. 12. 2013 naj bi bilo z opisanim ravnanjem tožnika kršeno.
Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da v konkretnem primeru ostaja nejasno, katerih pogodbenih zavez tožnik ni izpolnil in ali naj bi do kršitve pogodbe prišlo zaradi odjave ali izgube lastništva subvencioniranega vozila. Sodišče tako utemeljenosti tožbenih navedb ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka iz sedme točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZIUPGT člen 34, 34/3, 34/3-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 14, 14/3.
COVID-19 - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - pogoji za priznanje pravice
Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvam toženke iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik dogodek z dne 10. 12. 2021 najavil 23. 11. 2021, ter da je vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov v skladu s 33. členom ZIUPGT oddal 7. 1. 2022, torej v času, ko je že veljal Odlok, ki je pričel veljati 8. 11. 2021 in je med drugim prepovedoval obratovanje gostinskih lokalov, ki nudijo ples in družabni program. Navedeno pa tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik za dogodek z dne 10. 12. 2021 ne more uveljavljati delnega povračila stroškov organizacije, saj ne izpolnjuje pogoja iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT, saj je bilo že v času najave dogodka in oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. Na navedeno zato po sodni presoji ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je tožnik Pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo A., d. o. o. sklenil že dne 28. 10. 2021, saj je pogoj iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT določen alternativno (v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge).
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - sprememba splošnih pogojev - odstop od pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Iz jezikovne razlage tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1 povsem jasno izhaja, da so naročniki v primeru prekinitve naročniškega razmerja zaradi enostranske spremembe pogojev dolžni izpolniti vse neplačane obveznosti, ki so nastale do trenutka prekinitve pogodbe. Te obveznosti pomenijo na primer plačilo neplačanih računov za storitve opravljene do prekinitve pogodbe in podobno, ni pa pojem zapadlih in neplačanih obveznosti enak pojmu povrnitve ugodnosti.
javni razpis - podelitev koncesij - obvezna lokalna gospodarska javna služba - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - izpolnjevanje pogojev - načelo zakonitosti - ugoditev tožbi
Ob jasno določenem pogoju najmanjšega števila zaposlenih v odloku in ZZPDej je po presoji sodiča tožena stranka z določitvijo pogoja števila zaposlenih na dan določen (šele) v razpisni dokumentaciji ravnala v nasprotju z Odlokom o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše in kršila načelo zakonitosti. Iz obeh navedenih predpisov namreč pooblastilo za določitev drugačnega pogoja, kot ju določata oba predpisa, ne izhaja.
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi uporaba 126. čena ZDavP-2, kot je bil spremenjen z novelo ZDavP-2G, ni v nasprotju s 155. členom URS. Zato sodišče tudi ne vidi razloga za prekinitev postopka in začetek postopka presoje ustavnosti spremenjenega 126. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem RS.
Sklep o odpustu obveznosti je konstituticne narave, to pomeni, da do odpusta obveznsoti (v smislu, da preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust učinkuje), pride šele s pravnomočnostjo tega sklepa. zato je za določitev obsega odpuščenih obveznosti treba uporabiti določilo ZFPPIPP, kot to velja ob izdaji sklepa o odpustu obveznosti, in ne določilo, ki velja na začetku stečajnega postopka.
Vlogo, s katero se uveljavlja, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi prošnja za BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v zakonu določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala, ampak jo pravilno zavrgla.
Tožnik v obravnavani zadevi s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero mu je bilo z namenom izvajanja ukrepov za preprečevanje oziroma zamejitve prenosa okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) med prebivalstvom odrejena prepoved storitve kiropraktike. Tožnik je tožbo v zadevi vložil 3. 2. 2022. Tožniku je bil ukrep izrečen od 17. 2. 2021 pa do sprostitve odrejenega ukrepa. V zadevi obravnavan odlok je veljal do 26. februarja 2021, po vsebini in naslovu enaki odloki, ki so med drugim urejali tudi prepoved opravljanja storitev, pa so veljali vse do 13. 6. 2021. To pomeni, da je tožnik vložil izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu po tem, ko je izpodbijana odločba že prenehala učinkovati. Navedeno tudi pomeni, da tožnik že ob vložitvi tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoved za odmero dohodnine - posebna davčna olajšava - dohodek iz delovnega razmerja - nerezident - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec
Zakon v 2. alineji prvega odstavka 45.a člena ZDoh-2 pogojuje uveljavitev posebne davčne osnove s trajanjem napotitve, ki mora biti neprekinjeno več kot 30 dni. Pri tem pa trajanja napotitve ni mogoče apriorno enačiti oz. mešati z (delovnim) časom, ki ga napotitev zajema. Trajanje napotitve oz. pogodbe o napotitvi in dnevna, tedenska oz. mesečna delovna obveznost, ki jo ima tako napoteni delavec, sta namreč dve različni kategoriji.
Drugostopenjski davčni organ je argumentiral, da je nepretrganost napotitve treba razumeti le kot napotitev, ko delodajalec delavca v tujino napoti za celotno njegovo delovno obveznost (kar sicer po naziranju drugostopenjskega organa ni nujno za polni delovni čas), in da se olajšava lahko priznava le, če delavec ne bi opravljal drugega dela v državi, iz katere je napoten. Samo zakonsko besedilo pogoja, da mora napoteni delavec celotno delovno obveznost opraviti v tujini in da ne sme opravljati drugega dela v državi, iz katere je napoten, ne vsebuje. Na takšno dodatno pogojevanje ter enačenje pojmov trajanja napotitve in obsega opravljenega dela napotenega delavca glede na delovni čas pa ne napotuje niti predlog ZDoh-2S. Kot rečeno, se predlog sklicuje zgolj na to, da mora iti za v nekem oziru trajnejšo napotitev, ki od delavca zahteva določene obširnejše prilagoditve zasebnega življenja ter ki hkrati ne preseže pogoja začasnosti. Dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je tožnikova napotitev toliko trajna, da je v njegovem primeru prišlo do dovoljšnjih prilagoditev njegovega zasebnega življenja, ter hkrati ne povsem trajna, pa toženka, kot to s tožbo izpostavlja tožnik, ni raziskala.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - zdravstveni razlog - mnenje posebne zdravniške komisije - varnostni zadržek - zaslišanje stranke
Organ ni sledil tožnikovemu predlogu in ni zahteval dopolnitve mnenja PZK, čeprav je tožnik predložil dodaten (nov) izvid v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in nadaljnjim zdravljenju, ki bi terjal dodatno mnenje PZK, saj je bilo prvotno mnenje posplošeno in ni upoštevalo dejanskih okoliščin, na katere je v svoji vlogi in odgovoru opozarjal tožnik.
Ker je organ svojo odločitev oprl (tudi) na podatke, s katerimi ni seznanil tožnika in mu v zvezi z njimi torej ni dal možnosti izjasnitve, tožnik pravilno opozarja na kršitev pravice do izjave v upravnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - potencialni dokument - zavrnitev tožbe - materializiranost - oblika
Kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. Sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je bilo s pojasnilom in priloženimi prilogami (posnetki zaslona) izkazano, da zahtevani dokumenti ne obstajajo in da na podlagi navedenega tožena stranka ni mogla posumiti, da organ z navedenimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje - nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pravniški državni izpit (PDI) - zavrnitev tožbe
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in s tem je nerealno pričakovanje, da bo uspel s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 12, 17, 18.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj - vrednost nepremičnega premoženja - katastrski dohodek - kmetijska in gozdna zemljišča - ugoditev tožbi
Tožena stranka je za vse tožničine solastne nepremičnine nepravilno izračunala vrednost neporemičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledilno nepravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.
Ker se katastrski dohodek, to je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo.
ZG člen 22, 23, 23/1, 56. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-7.
gozd - posek gozda - obnova gozda - sposobnost biti stranka - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da tožnik razpolaga z dvema odločbama, od katerih mora po eni obnoviti gozd, po drugi pa mu je na delno isti površini dovoljeno, da gozd izkrči, sodišče zaključuje, da v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.