popravek obračunanega DDV - dobropis - pisno obvestilo kupcu - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožnik je popravek obračunanega davka želel uveljavljati na podlagi znižanja davčne osnove zaradi naknadnega dogovora med strankama posla (tožnikom kot dobaviteljem in družbo A. kot naročnikom), torej na podlagi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, tj. po pravilih o znižanju cene po opravljeni dobavi (zaradi reklamacije opravljene storitve). V takšnem primeru pa zakon predpisuje tudi dodaten pogoj, namreč obvezno pisno obvestiti kupca o znesku DDV, za katerega slednji več nima pravice do odbitka.
denacionalizacija - vračilo podržavljenega premoženja - delna odločba - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Upravna enota Ljubljana je z delno odločbo odločila, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega premoženja parc. št. 473, 474 in 481, vse k.o. ... 15/72 vlagateljice A.A. zavrne. V obrazložitvi je pojasnjeno, da je zavrnjena zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B.B. roj. ..., roj. ..., umrli ..., torej babici A.A.. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe, pa je bil tej osebi vrnjen del podržavljenih parc. št. 473, 474 in 480 k.o. .... To pomeni, da je toženka v tem delu odločala o vračilu solastniškega deleža na dveh nepremičninah, tj. 473 in 474 k.o...., o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - zmotna uporaba materialnega prava
Ob upoštevanju razpisnih pogojev glede načina oddaje prijav, sodišče ugotavlja, da je bila prijava tožeče stranke formalno nepopolna, saj je bila oddana le v tiskani in ne tudi v elektronski obliki. Tožena stranka bi jo zato morala pozvati k dopolnitvi. Stališče drugostopenjskega organa, da je treba šteti, da tožeča stranka prijave sploh ni oddala, ker je ni oddala po elektronski aplikaciji, je zmotno. Take posledice za primer oddaje zgolj tiskane in ne tudi elektronske prijave namreč ne določajo niti Navodila, niti določbe Javnega razpisa.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 213, 213/1, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje - izrek odločbe
Iz izreka prvostopenjske odločbe ne izhaja, kako mora zavezanec ravnati, da bodo nepravilnosti odpravljene. Drugostopenjski organ sicer navaja, da je tožnici jasno odrejeno, da mora skleniti ustrezne dogovore z izbranimi končnimi podizvajalci, ki razpolagajo z OVD za predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže z navedbo postopka predelave ali odstranjevanja odpadkov in usmerjati oziroma nadzirati masni tok odpadne embalaže, za katero je prevzela obveznost ravnanja in za katero skrbi posamezna embalažna shema vse do končnega postopka predelave, ker bo tako razpolagala z ustreznim dokazilom, da izpolnjuje pogoje iz OVD. Po presoji sodišča pa taka obveznost iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja. Strinja se s tožnico, da je toženka v izrek zgolj prepisala (abstraktno) obveznost iz OVD in da ji je bila torej taka obveznost ravnanja s prevzeto odpadno embalažo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odrejena že z OVD ter da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kaj mora storiti, da bo ugotovljeno kršitev odpravila.
upravni spor - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
ZSV člen 18s. Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (2016) člen 9.
javni razpis - sofinanciranje programa - socialnovarstvene storitve
ZSV v 18.s členu določa med drugim, da se socialnovarstveni programi sofinancirajo na podlagi javnih razpisov, izvajalec takšnega programa pa mora zagotavljati pogoje, določene v javnem razpisu, pri čemer pa pristojni minister podrobneje določi med drugim tudi postopek sprememb. Po presoji sodišča že to zakonsko besedilo jasno nakazuje, da je treba pri presoji izpolnjevanja pogojev upoštevati Javni razpis ter da se v Pravilniku o sofinanciranju socialnovarstvenih programov le podrobneje določajo nekateri aspekti, ki so bolj postopkovne narave, medtem ko pa je za vsebino ključen sam Javni razpis.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Če nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka Republiki Sloveniji ni ničesar dolžna plačati, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je kljub temu uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke, potem je dolžan povrniti celoten znesek brezplačne pravne pomoči.
V skladu z 48. člena ZBPP se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče.
Urejanje odnosov med Zavodom za zdravstveno varstvo Slovenije in zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi zdravstvenimi delavci ureja III. poglavje drugega dela ZZVZZ. Iz določb izhaja, da pri tem ne gre za oblastno delovanje tožene stranke, ampak se s partnerskim dogovarjanjem o financiranju zdravstvenih storitev določi program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
V postopku odobritve pravnega posla v zvezi s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo upravni organ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zaščitene kmetije, ali je prodaja potekala po postopku, ki je določen s tem zakonom in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev. Prvostopni in drugostopni organ sta na podlagi pridobljenih podatkov o namenski rabi na podlagi zemljiško knjižnih izpiskov za te nepremičnine pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo ter zaključila, da ne gre za zaščiteno kmetijo, v posledici česar ni razlogov, da se pravni posel ne odobri.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Pri presoji se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
Pravnemu varstvu pravic, ki še niso kršene, so pa ogrožene, je namenjena ugotovitvena tožba, pri kateri je predpostavka pravnega interesa ta, da je tožnikov položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja. Potencialen poseg v tožničine pravice z prihodnjimi odločbami tožene stranke in negotovost, povezana s tem, pa ne predstavljata pravnega interesa za izpodbojno tožbo.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - aktivnost stranke v postopku - pristop k dolgu
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, zato je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnice oz. njenega pravnega prednika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t.j. z ZNISESČP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - pravnomočno razsojena stvar - odprava upravnega akta - nov postopek - zastaranje - ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka
S sodbo z dne 8. 1. 2016 je Upravno sodišče RS upravni akt KPK z dne 9. 10. 2014 odpravilo, posledično pa so bile s tem odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz njega nastale. Vzpostavilo se je stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Omenjeni upravni akt KPK (ki ga je Upravno sodišče RS odpravilo) tako ni postal niti formalno pravnomočen (v procesnem smislu) niti materialno pravnomočen (v vsebinskem smislu), zaradi česar pa komisiji ni bilo onemogočeno, da bi o navedeni upravni zadevi začela nov postopek.
Ker gre v obravnavani zadevi za nov ugotovitveni postopek, po presoji sodišča komisija napačno ni vsebinsko presojala tožničinega predloga za izločitev predsednika komisije z dne 4. 1. 2018 zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, s čimer je storila bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemjišča v samem izvršilnem postopku se preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča; konkretno pri prometu zaščitene kmetije to pomeni, da se odobritev zavrne samo, če niso podani pogoji iz 18. člena ZKZ in če gre za delitev s komasacijo urejenega zemljišča (ta pogoj je bil črtan z ZKZ-E). V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena), in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ (tretja alineje tretjega odstavka 19. člena ZKZ), pa je Upravno sodišče tudi že zavzelo stališče, na primer v sodbi I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010, da v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi, navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla ter da je pri prodaji nepremičnine na javni dražbi pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ, ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ.
ZUP člen 214, 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/2.
dodelitev nepovratnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obstoj dejstva v času prvega odločanja - rok za obnovo postopka - obrazložitev odločbe
O novih dejstvih in dokazih v smislu 260. člena ZUP lahko govorimo le v primeru, ko gre za dejstva in dokaze, ki ne samo, da v že dokončno končanem upravnem postopku niso bila uporabljena, ampak jih stranke tudi niso mogle uporabiti, ker za dejstva niso mogle vedeti oz. so jim bili dokazi nedosegljivi. Kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku - oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti že v rednem postopku.
Toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati morebitno pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta. Iz slednjega morajo biti namreč razvidni vsi relevantni razlogi, ki utemeljujejo izdajo upravnega akta, pri čemer morajo biti najprej ugotovljene procesne predpostavke za njegovo izdajo.
dohodnina - rezident - status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Vzdrževani družinski člani, ki ostanejo v Sloveniji, štejejo za rezidenčno vez posameznika v Sloveniji, v času, ko je v tujini, slednje pa je kot ključna okoliščina upoštevano pri odločanju v konkretnem primeru.
dohodnina - status rezidenta - stalno prebivališče
Ob nespornih ugotovitvah, da ima tožnik v času odločanja uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, je izpolnjen zakonski dejanski stan po 1. točki 6. člena ZDoh-1. Po navedeni določbi pa ni relevantno dejansko prebivanje, temveč gre za uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. V primeru izpolnjevanja tega pogoja pa se drugih okoliščin glede dejanskega bivanja, kot jih navaja tožnik, ne ugotavlja, saj niso relevantni.