tožnik v upravnem sporu - pooblaščenec tožnika v upravnem sporu - podpis stranke - zavrženje tožbe
Tožba v upravnem sporu, v kateri je pri navedbi podpisnika (računovodja) razviden nečitljiv podpis, iz sodnega registra pa izhaja, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke le direktorica, je ostala nepopolna, saj ni podpisana s strani zakonitega zastopnika, temveč s strani osebe, glede katere razmerje do tožeče stranke ni izkazano, saj sodišču pooblastilo za vložitev tožbe niti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo. Sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zato je tožbo zavrglo.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zmotna uporaba materialnega prava - potni stroški odvetnika
Res je, da sodišča v civilnih postopkih, ko odločajo o povračilu stroškov, po prevladujoči sodni praksi priznavajo le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V pravdnih postopkih tako stališče temelji na 155. členu ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež na območju drugega sodišča kot je sodišče, ki zadevo obravnava, po ustaljeni sodni praksi ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
Vendar niti ZBPP niti ZOdv ali OT ne izključujejo pravice do povračila potnih stroškov odvetniku, ki nudi pravno pomoč po ZBPP, zato je po presoji sodišča toženka zmotno uporabila predpis.
ZBPP člen 41, 42, 43. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZSVarPre člen 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - povečanje minimalnega dohodka - sprememba premoženjskega stanja - periodični dohodek - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka tožnikov celoten dohodek za junij, julij in avgust 2020 obravnavala kot periodični dohodek, tj. kot plače, pokojnine, preživnine, rente in druge dohodke, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih, čeprav je tožnik temu izrecno nasprotoval v izjavi na poziv, ko je navajal, da gre za začasno povišanje prejemkov. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, iz katerega predpisa izhaja, da se v obravnavanem primeru ne upošteva trimesečno povprečje dohodka, ampak prvi mesec po prejemu višjega (periodičnega) dohodka.
Za odločitev ni pomemben razlog, iz katerega je obveznost nastala oziroma ni bila pravočasno poravnana. Sodišče se lahko strinja, da je šlo za napako in ne za namerno izogibanje davku, vendar pa tudi takšna okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj v razpisu ni predvidena kot razlog, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izpolnjevanje pogojev.
ZBPP člen 42. ZSVarPre člen 20, 20/1, 21, 21/3, 23, 23/1.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je toženka tožnikov celoten dohodek za junij, julij in avgust 2020 obravnavala kot periodični dohodek, čeprav je tožnik temu izrecno nasprotoval, ko je navajal, da gre za začasno povišanje prejemkov in predlagal dokaz s poizvedbami pri delodajalcu. Tudi tega, zakaj tega dokaza ni izvedla oziroma zakaj ga je štela za nepomembnega, ni pojasnila. Nadalje ni pojasnila, zakaj po njenem prepričanju tožniku upravičenost do BPP preneha s 1. 7. 2020, tj. zakaj šteje, da upravičenost do BPP v primerih iz 42. člena ZBPP preneha po zakonu in se o tem izda ugotovitvena odločba (in ne z izdajo odločbe, ko bi bila ta konstitutivna) in zakaj so se zakonski pogoji stekli ravno ta dan. Prav tako ni pojasnila, iz katerega predpisa izhaja, da se v obravnavanem primeru ne upošteva trimesečno povprečje dohodka, ampak prvi mesec po prejemu višjega (periodičnega) dohodka. Pri tem pa je sama preverjala in v izpodbijanem sklepu ugotavljala tožnikove trimesečne dohodke.
Tožnik je v relevantnem obdobju prejel 700,00 EUR regresa. Navedeni prejemek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Toženka je upoštevala tudi potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pavšalna cena dohodka, ki naj bi ga lastnik zemljišča pridobil z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. Gre torej za pavšalno oceno dohodka, ki ni nujno, da ga je prosilec tudi dejansko prejel.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Glede tožbenega očitka, da v predmetni postopek nista bili pritegnjeni solastnici navedenih zemljišč, sodišče ugotavlja, da je bil inšpekcijski ukrep odstranitve nasutja tolčenca ter ozemljitve in zatravitve zemljišč odrejen tožniku kot osebi, ki je izvedla nasutje tolčenca na navedena zemljišča. Ker tožnik dejstvu, da je sam izvedel nasutje tolčenca ne oporeka, zatrjevano solastništvo zemljišč, na katere je bilo izvedeno predmetno nasutje, na zakonitost in pravilnost izpodbijane inšpekcijske odločbe ne vpliva.
sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za izbor - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - sodna presoja
V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije.
V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.
davki - izvršilni naslov - davčna izvršba - vezanost na izvršilni naslov - izvršljivost
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.
ZDoh-2 člen 109, 119, 119/2, 120, 122, 122/1. ZUP člen 248, 248/2, 248/3.
dohodnina - informativni izračun - ugovor - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let
V odločbi mora biti izračun povprečenja natančno pojasnjeno in obrazloženo, na kak način je davčni organ izračunal povprečno individualno stopnjo za točno konkretnega zavezanca, saj držijo navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka navedla določbe in tudi posamezne zneske, od katerih je izračunavala stopnjo dohodnine, ni pa pojasnila na kak način je prišla do izračuna individualne davčne stopnje za zavezanca točno v odstotku 26,20521.
ZDavP-2 člen 63, 63/1, 270, 270/1. ZDoh-2 člen 113, 113/5.
odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - rok - posebna davčna olajšava
Tožnik na obrazcu desno zgoraj v okvirčku ni s številko jasno označil ali gre 1. za vložitev po izteku roka ali za 2. samoprijavo ali za 3. popravljanje do izdaje odločbe. Vendar je nesporno dejstvo, da do dne 6. 7. 2015, ko je bila vložena tožnikova vloga, davčni organ ni izdal odmerne odločbe, ni začel davčnega inšpekcijskega nadzora in ni začel postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Davčni zavezanec lahko najpozneje do vročitve odmerne odločbe postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi.
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja.
Sklep je bil tožnici vročen s fikcijo vročitve po preteku 15 dnevnega roka, ko ji je vročevalec pustil obvestilo, glede na to, da tožnica navedene pošiljke ni prevzela. Prvostopenjski organ je pravilno, v skladu z določili ZUP opravil vročitev izpodbijanega sklepa tožnici.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - nenapovedani dohodki - simuliran (navidezni) pravni posel - opcijska pogodba - zamudne obresti - instrukcijski rok
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je specialna določba. Z njo je samostojno urejeno vprašanje obdavčitve nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb in posledično odmera davka na tej podlagi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o odmeri dohodnine za posamezno leto. Gre za dva samostojna postopka. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine zato ni potrebna. Ugotovitev davčne osnove z oceno je posledica opustitve dolžnega ravnanja s strani zavezanca za davek. Temu logično sledi tudi določa šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, po kateri je na zavezancu, da dokaže morebitno nižjo davčno osnovo od ocenjene.
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je namenjena temu, da se preko posrednih kazalnikov poskuša oceniti višino dohodkov, ki so v določenem obdobju ostali nenapovedani davčnemu organu in posledično neobdavčeni. Poskuša se čim bolj verjetno ugotoviti višino vseh dohodkov, od katerih ni bil plačan davek (pa ne gre za dohodke, od katerih se davki ne plačajo), ne da bi jih bilo treba hkrati konkretizirati še po njihovi vrsti, obsegu in datumu prejema. V navedenem postopku se zato podlaga izplačil ni ugotavljala, saj to ni relevantno za odločitev. Predmet obdavčitve po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je na predpisan način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4, 143, 240. ZJC-B člen 19.
razlastitev - pravni interes za udeležbo v postopku - stranski udeleženec - izločitev uradne osebe
Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične osebe ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). To pomeni, da se odloča v upravnem razmerju med določenimi pravnimi subjekti in se odločitev nanaša na te pravne subjekte, ki v tem razmerju nastopajo. Organ torej, ko je zahtevo tožnika presojal glede na zahteve, vložene s strani drugih fizičnih oseb, ne da bi upošteval pri tem razloge, ki jih je za priznanje statusa stranskega udeleženca uveljavljal tožnik, o njegovi zahtevi sploh ni odločal.
brezplačna pravna pomoč - tujci - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - dokazila
Tožena stranka je tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge, kar je tožnik tudi storil, ne da bi priložil dokazila pristojnih organov s Kosova, kar pa je ustrezno pojasnil. Sodišče zato ugotavlja tudi, da je tožena stranka imela na razpolago dovolj podatkov za ugotavljanje tožnikovega materialnega položaja, saj ji tudi prvi odstavek 33. člena ZBPP daje pooblastilo, da zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma podatke o nasprotni stranki iz drugega odstavka prejšnjega člena, kadar in če je to potrebno za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Razen tega tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev ustreznih dokazil glede njegovega premoženja na Kosovu, ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP.
Pravna kvalifikacija storjenih dejanj, ki naj bi pomenila kršitve določb predpisov, kot jih je navedel prijavitelj, ne more nadomestiti obveznosti dolžne navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba in jo mora opraviti upravni organ sam, ne glede na to, če iz prijave izhaja ali ne.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - sklep o izvršbi - odpadki
Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopek zavarovanja ureja ZFPPIPP v oddelku 3.8 (130.-132. člen ZFPPIPP), ki se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče (prvi odstavek 130. člena ZFPPIPP), smiselno pa se uporablja tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ. Navedeno pomeni, da je treba določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, v skladu s katero po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, uporabljati smiselno glede na predmet zadevnega inšpekcijskega postopka. Ker se je slednji vodil zaradi nepravilnosti pri ravnanju z odpadki (zemeljskim izkopom), je treba določbe oddelka 3.8 ZFPPIPP uporabiti smiselno glede na relevantne določbe ZVO-1.
davčna izvršba - vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve
Toženka je pravilno pojasnila način vročanja pravni osebi. Po tretjem odstavku 85.a člena ZDavP-2 davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti v portal e-davki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu e-davki. Glede na navedeno sodišče ne sledi razlogom tožnika kot relevantnim, da ni imel dostopa do portala e-davki, saj ima možnost prejemati informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumenti na svoj elektronski naslov.