Sodišče prve stopnje bi moralo vloženo tožbo zavreči, saj ne gre za lastninsko tožbo, ker tožeča stranka še ni lastnik nepremičnine - stanovanja v nedograjeni stanovanjski stavbi, saj se lastninska pravica iz pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tožbe ni zavrglo niti pritožbeno sodišče, ker bi to pomenilo reformatio in peius (oziroma spremembo na slabše), kar prepoveduje določilo 374. člena ZPP. Z dnem začetka stečaja se vse nedenarne terjatve - tudi izročitev določene stvari, spremenijo v denarne terjatve skladno z 2.odst. 112. člena ZPPSL. Terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, je možno uveljaviti le s pravočasno prijavo. Za tako terjatev ni možno vlagati tožbe, saj zanjo stranka nima pravnega interesa, ker je ni mogoče izvršiti glede na določilo 111. člena ZPPSL, ki prepoveduje izvršbo in zavarovanje glede terjatev s statusom upniške terjatve. Po prodajni pogodbi bi tožnica lahko sama predlagala vpis v zemljiško knjigo vse do začetka stečaja - 3.odst 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov (prodajne pogodbe ter pobota terjatev) in zaradi okoliščine, da je dogovor o pobotu dosežen še pred zapadlostjo terjatve iz prodajne pogodbe (primerjaj 336. ZOR) oba posla skupaj tvorita enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo formalno obliko, nadomestna izpolnitev. Takšna nadomestna izpolnitev pa je eden izmed načinov neenakomernega poplačila upnikov, ki je ena izmed predpostavk za izpodbijane pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 186, 186/3, 2, 2/1, 186, 186/3. ZOR člen 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629, 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - povrnitev stroškov, nastalih pri izpolnjevanju pogodbe - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na tožbene navedbe
Na podlagi trditve, da je kot prevzemnik dela razdrl pogodbo o delu, ker je naročnik - tožena stranka ni izpolnila, tožeča stranka za stroške, ki so ji nastali z izpolnjevanjem pogodbe, nima zahtevka na izplačilo dogovorjenega plačila po 629. členu ZOR, ampak odškodninski zahtevek po 1. odst. 132. člena ZOR (zato je pri odločitvi o njegovi utemeljenosti potrebno upoštevati tudi morebitno sokrivdo nasprotne stranke). Pri tem je sodišče vezano na dejstvo, ki ga zatrjuje tožeča stranka, da je ona razdrla pogodbo, ne pa tudi na pravno podlago - 629. člen ZOR, ki jo tožeča stranka navaja v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka.
Pri preživljanju polnoletnih otrok, ki se redno šolajo, se bolj upoštevajo zmožnosti staršev, kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Polnoletni otroci (študentje) imajo v določenih primerih možnost in dolžnost lastnih zaslužkov, odvisno pač od študijskih obveznosti.
Pridevnik "službeno stanovanje" označuje objektivno pravno kvaliteto stanovanja, neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico, ali pa le pravico do začasne uporabe.
ZPP (1977) člen 221, 221. ZD člen 59, 60, 62, 64, 210/2-1, 59, 60, 62, 64, 210/2-1.
dedovanje na podlagi oporoke - neveljavnost oporoke
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinske obravnave, oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 142, 142/1, 134, 134/1, 142, 142/1. ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7.
vročanje - samostojni podjetnik
Samostojni podjetnik je sicer po 7. odst. 1. čl. ZGD opredeljen kot fizična oseba. Vendar pa je njegov položaj specifičen, saj podobno kot družba posluje s svojo firmo, z označbo dejavnosti z navedbo sedeža svojega obrata in z okrajšavo "s.p.". Navedba sedeža obrata ob podjetnikovem imenu ima tako enak značaj kot navedba sedeža gospodarske družbe. Zaradi urejenosti in varnosti pravnega prometa tako ne moti, če se je sodno pisanje (vabilo za narok) samostojnemu podjetniku kot fizični osebi v konkretnem primeru vročilo na sedežu njegovega obrata, ne pa na naslovu njegovega prebivališča. Ker je tožena stranka očitno organizirana kot pravna oseba tudi ne sme motiti, če ji je bilo sporno pisanje vročeno tako kot pravnim osebam, torej po 1. odst. 134. čl. ZPP. Pisanja (vabila za narok) ji tako ni bilo nujno vročiti osebno, ampak zadostuje, da je bilo vročeno osebi, ki je bila očitno pooblaščena za sprejem (saj je na povratnico odtisnila štampiljko tožene stranke), to je delavcu samostojnega podjetnika, ki se je našel na sedežu obrata (v pisarni oz. v poslovnem prostoru).
Toženka je zasedla nepremičnino v nasprotju s poravnavo, ki jo je s tožnico sklenila. S tem je posest zasedla z zlorabo zaupanja tožnice, nezakonito, ker po čl. 72 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja, da je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Tožena stranka je dogovor pravdnih strank, da bosta prazno hišo prodali, prekršila in ni izpolnila svoje zaveze iz sklenjene sodne poravnave.
Toženka je kršila osnove obligacijskega načela, da je pošteno izpolnjevati dogovore (čl. 17 ZOR), zato je sodišče prve stopnje pravilno in na podlagi čl. 124 ZOR tožbenemu zahtevku ugodilo.
ker je sodišče vabilo na narok za glavno obravnavo le stranko osebno, ne pa tudi pooblaščenca, se šteje, da stranki zaradi takšnega nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem
Če državni tožilec iz razlogov drugega odstavka 162. člena ZKP zavrže kazensko ovadbo, ker je obdolženec izpolnil naloženo mu obveznost, ima oškodovanec še vedno pravico nadaljevati kazenski pregon po 60. členu ZKP.
Solastnik ima zoper drugega solastnika varstvo z negatorno tožbo, če ta neutemeljeno posega v njegov idealni del solastne stvari. S sodno odločbo se solastninska pravica ne more omejiti bolj kot to določa zakon. Če je škoda povzročena zato, da bi bila od drugega odvrjena neposredno preteča nevarnost (stiska), odškodninska odgovornost ni podana.