zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje
Prvostopenjski organ je lahko upošteval le tista zemljišča, katerih lastnik je na podlagi javnih evidenc A.A. st. Tožnik sam navaja, da A.A. st. ni (bil) lastnik parcel 817/1 in 817/2, drugi odstavek 4. člena ZDKG pa izrecno nalaga organu, da za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabi podatke iz zemljiške knjige (glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatke iz zemljiškega katastra). Zatrjevana zaznamba spora na to ne more imeti vpliva.
Odločba drugostopenjskega organa ni tak akt, ki ga bi bilo dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu, ker z njim ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo v celoti zavrnil in ni posegel v izrek prvostopenjske odločbe.
DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrument zavarovanja - vračilo DDV v posebnih primerih
Instituta zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti Direktiva Sveta 2006/112/ES1 ne ureja. Gre za poseben institut, ki je v ZDDV-1 vnesen glede vračila DDV v posebnih primerih v okviru boja proti davčnim goljufijam. Pogoj, da se navedeni institut lahko uporabi, pa je izkazanost dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV, kot to določa ZDDV-1 kot materialni predpis. Glede na določbo 73a. člena ZDDV-1 lahko le v tem primeru davčni organ pred izvršitvijo vračila na podlagi obračuna DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Glede slednjega so, glede na namen zakona, ki je v ukrepih proti davčnim goljufijam, po presoji sodišča mišljeni različni instrumenti zavarovanja, ki jih ponuja ZDavP-2. Vračilo DDV v posebnih primerih, po katerem lahko davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve obveznosti pred izvršitvijo vračila DDV, je po mnenju sodišča samostojen institut v okviru ZDDV-1, torej je tako določeno v zakonu o obdavčenju, ob izpolnjevanju pogoja, da je izkazan dvom o upravičenosti zahteve za vračilo DDV po obračunu DDV, kot je določeno v ZDDV-1. Ker gre za samostojen institut v okviru ZDDV-1, ki ga je uvedla Republika Slovenija kot država članica v okviru ukrepov proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijam znotraj Skupnosti je navedeni ukrep po presoji sodišča tudi v skladu z načelom sorazmernosti glede na zastavljene cilje preprečevanja utaje DDV.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - začasna odredba
Tožnik je izrazito begosumen, torej da obstaja znatna nevarnost, da bo pobegnil, na podlagi ugotovitev, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način in s ponarejenim dokumentom, da je na Hrvaškem dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito, drugič, da bi se izognil prisilni odstranitvi iz države, in da je nato na nedovoljen način prišel v Republiko Slovenijo. Tožnik je bil na Hrvaškem obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin, ker je posedoval ponarejen potni list.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74. ZDoh-2 člen 36, 37, 37/1, 41. ZDR člen 131, 131/4.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve - regres za letni dopust
Iz sklepov uprave družbe ne izhaja, da bi šlo pri spornih izplačilih le za prvi del regresa in da je predviden še en obrok. Kot namreč pravilno pojasni prvostopni organ, mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, kar zagotavlja iztožljivost izplačila. Pravica delavcev do zneskov izplačanih v mesecu decembru posameznega meseca, ni bila določena ali vsaj določljiva, zato delavci te pravice niso pridobili. Regres je bil izplačan v aprilu 2011 oz. 2012, tožnik pa ni izkazal izgube v preteklem letu, kot tudi ne, da bi izplačilo regresa v dogovorjeni višini ogrozilo obstoj tožnika ali povzročilo izgubo zaposlitve delavcev, zaradi česar bi bilo potrebno izplačilo regresa z zamikom ali v več obrokih oziroma v nižji višini. Da ni šlo za izplačilo drugega dela regresa kaže tudi to, da so do izplačila po sklepih uprave upravičeni vsi, ki so bili na določen dan zaposleni pri tožeči stranki, v enaki višini. To pa je v nasprotju s četrtim odstavkom 131. člena ZDR.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element
Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali je na podlagi objektivnih okoliščin na strani tožnika tožniku mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik poleg obravnavanih spornih družb, ki so MT, posloval še s tremi MT, vse v vlogi podizvajalcev za enostavna gradbena dela. Sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da navedeno ne more biti naključje. Iz ugotovitev v postopku pa tudi izhaja, da je tožnik posloval drugače pri „spornih“ poslih v primerjavi s posli (primerljivimi dobavitelji), glede katerih v postopku niso bile ugotovljene nezakonitosti.
DDV - dodatna odmera DDV - nakup nepremičnine - uporaba nepremičnine za upravljanje z DDV obdavčene dejavnosti
Razlog za zavrnitev vstopnega DDV je bila okoliščina, da tožnik v trenutku pridobitve teh nepremičnin ni izkazal, da ju bo uporabljal za opravljanje z DDV obdavčene dejavnosti. Namen davčnega zavezanca mora biti v času transakcije izkazan konkretno in za konkretno transakcijo, z dokazi, ki jih davčni organ lahko preizkusi. Tožnik pa je v postopku zgolj navedel, da je predmetni nepremičnini kupil z namenom nadaljnje prodaje ali pa oddajanja v najem, kar pa tudi po mnenju sodišča ni konkretno opredeljen namen.
upravni spor - začasna odredba - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - težko popravljiva škoda
Zatrjevana škoda se ne nanaša na tožnika, kot to zahteva 32. člen ZUS-1, ampak na njegovo polnoletno hčerko (ki v tem postopku ni tožeča stranka). ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda ostalim strankam upravnega spora.
začasna odredba - razrešitev sodnega cenilca - neizkazane trditve - težko popravljiva škoda
Sodišče meni, da tožnica ne bo ostala brez sredstev za preživljanje, ker se bo lahko začela ukvarjati s katero izmed drugih registriranih dejavnosti. Kot glavno dejavnost ima registrirano posredništvo v prometu z nepremičninami, v okviru katerega je sicer doslej opravljala le cenitve, to, da pa cenitev zaradi izpodbijane odločbe ne more opravljati, pa še ne pomeni, da ne bi mogla opravljati ostalih poslov, ki se nanašajo na posredovanje v prometu z nepremičninami, razen tega pa ima registrirane še nekatere druge dejavnosti. Ker je torej sodišče ocenilo, da tožnici ne grozi nastanek nepopravljive škode, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik kljub izrecnemu opozorilu v sklepu z dne 5. 7. 2016 in dopisu začasne zastopnice, pooblaščene za sprejemanje pisanj, z dne 6. 7. 2016 v danem 30 dnevnem roku niti kasneje ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, sodišče pa nima zakonskih pooblastil, da bi takšnega pooblaščenca postavilo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dokazna ocena
Da je toženka v obravnavani zadevi imela na voljo vsaj osnovne podatke o zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za BPP, med strankama niti ni sporno, saj toženka te podatke povzema tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je zadevo (vsaj s tega vidika) lahko obravnavala. Če je ob tem ocenila, da predloženi podatki o zadevi ne zadostujejo za presojo utemeljenosti prošnje in je od tožnika zahtevala dodatne, pa dostavljeni podatki po njeni presoji niso zadostovali za ugoditev prošnji (ali celo v primeru, če tožnik teh podatkov sploh ne bi dostavil), je šlo za oceno dokazov. Zato tožnikove vloge ne bi smela zavreči po 67. členu ZUP, temveč s postopkom nadaljevati, kot predpisuje tretji odstavek 140. člena ZUP, ki v takem primeru zavrženje vloge na podlagi 67. člena ZUP celo izrecno prepoveduje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - odločba o razlastitvi
V obravnavani zadevi pravica graditi pomeni trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki je vpisana v zemljiško knjigo, iz navedb strank pa izhaja, da je do ustanovitve te pravice prišlo na podlagi upravne odločbe o razlastitvi. To pomeni, da je bilo o posegu v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah gradnje odločeno v postopku za izdajo te upravne odločbe (oziroma če in kolikor bi bila ta pravica rezultat pravnega posla, s tem pravnim poslom), ki ni in ne more biti predmet tega upravnega spora, temveč je lahko tožnik morebitne ugovore uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi. Da bi izdano gradbeno dovoljenje ne ustrezalo zahtevku investitorja oziroma da bi temu zahtevku ne ustrezala izkazana pravica graditi, tožnik ne zatrjuje.
Tožnica ugovarja, da ni pridobila premoženja, kar je okoliščina, ki bi lahko vplivala na njeno obveznost vračila stroškov postopka, toženka pa se do njenih ugovorov v izpodbijani odločbi ni opredelila, zato je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da tožnica z navedbami v predlogu, da naj prizadeta stranka ne bi gradila skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 1981, ni izkazala pravnega interesa za izrek ničnosti navedenega gradbenega in uporabnega dovoljenja.
upravni postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - zahteva za vročitev odločbe
Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi.
ZSZ (1984) člen 59, 62. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. ZGO-1 člen 218, 218d. ZEN člen 79, 96, 96/1, 98, 98/1, 100.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz katastra stavb - dejanska raba - stanovanjska raba - verska dejavnost - izvajanje verske dejavnosti v stanovanju
Tožnik ima kot lastnik stanovanja pravno in dejansko možnost, da stanovanje uporablja za bivanje. Sicer v obravnavani zadevi tožnikovo bivanje in njegova uporaba stanovanja za bivanje (in ostalih) ni sporna (glede na tožbene navedbe in navedbe iz upravnega postopka), vendar pa navajanja, da uporablja stanovanje (izvaja v njem versko dejavnost) tudi Cerkev ni relevantno. Tožniku je bilo z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo zaradi njegove evidentirane uporabe stanovanja (ki ni zanikana) in pomeni dejansko domnevo glede evidentirane uporabe stanovanja, glede na četrti odstavek 218.c člena ZGO-1. V obravnavani zadevi organ ni odmeril nadomestila verski skupnosti v nasprotju z 59. členom ZSZ/84. Tožnik se zato kot fizična oseba, ki biva v stanovanju, na versko dejavnost, ki jo v njegovem stanovanju izvaja verska skupnost (kot dodatno dejavnost, ki se razen bivanja in gospodarske dejavnosti izvaja na njegovem naslovu), ne more sklicevati, kljub vlogi „nadsvečenika“ in ustanovitelja. Kolikor je pretežni namen uporabe stanovanja verska dejavnost, je tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo dolžan ugotoviti geodetski organ v skladu z 90. členom ZEN, do spremembe pa se podatki, ki jih je občina pridobila kot podatek katastra stavb oz. REN, štejejo za pravilne in se je bil organ dolžan na njih opreti kot evidentiran podatek, vse v skladu z 218. členom ZGO-1.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4. ZPNačrt člen 72.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnik utemeljeno ugovarja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmeri le od zemljišč, ki so komunalno opremljena (kar se tiče oskrbe s pitno vodo in energijo, odvajanja odplak in odstranjevanja odpadkov ter dostopa na javno cesto) v smislu 72. člena ZPNačrt.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Sodišče se strinja s toženkinim stališčem in meni, da je zanj navedla jasne, logične in prepričljive razloge. Dodaja še, da je državni tožilec pravni strokovnjak z obširnimi izkušnjami na področju kazenskega prava, katerega glavna pravica in dolžnost je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, kar vključuje tudi vložitev in zastopanja obtožnega predloga pred pristojnim sodiščem. Pri tem mu ni mogoče pripisovati kakršnega koli osebnega interesa, zato se sodišče strinja s toženko, da je tožnikovo pričakovanje uspeha s subsidiarnim obtožnim predlogom v zadevi, v kateri je državni tožilec ocenil, da ni dokazov kaznivega dejanja, samo po sebi (torej brez sklicevanja na okoliščine, ki niso bile predmet tožilčeve ocene) očitno nerazumno. Zato se se sodišče strinja tudi z razlogovanjem toženke, da bi moral tožnik svoj obtožni predlog opreti na drugačne oz. dodatne okoliščine, ki niso bile predmet navedene tožilčeve ocene, česar pa tožnik v obravnavani zadevi ni storil.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Po podatkih spisa organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal, ali je Republika Slovenija svojo terjatev, ki jo ima do nasprotne stranke sploh terjala v skladu z določbo drugega odstavka 46. člena ZBPP. Glede na navedeno je tožena stranka napačno uporabila določbo 48. člena ZBPP in posledično od tožnice neupravičeno oziroma vsaj preuranjeno zahtevala vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
ZMZ-1 člen 21, 21/2, 27, 27/1, 27/1-5, 46, 46/2. ZUP člen 146, 146/2. ZUS-1 člen 64.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - vojaški obveznik - prosilec iz Sirije - ocena verodostojnosti - nova dejstva - delna odprava odločbe
Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na oceni tožnikove neverodostojnosti o možnem vpoklicu v sirijsko vojsko ob vrnitvi v izvorno državo, ki jo opira predvsem na dejstvo prepoznega in posledično neprepričljivega uveljavljanja tega razloga v postopku, pri tem pa v dokazno oceno niti ne vključi objektivno izkazanega dejstva, da je prvi tožnik rezervist v državni vojski. Zgolj okoliščina, da je tožnik šele na osebnem razgovoru, kljub predhodnim večkratnim pozivom uradne osebe ob podaji prošnje, izrecno uveljavljal nevarnost vpoklica v vojsko, ob predložitvi pristne vojaške knjižice tako ne more zadoščati za oceno neverodostojnosti njegovih izjav in za sklep, da tožniku ne grozi preganjanje zaradi vpoklica v predsedniško vojaško formacijo v vojni v Siriji.
Stranka z navajanjem novih dejstev tekom upravnega postopka niti po splošnih določbah ZUP niti po določbah ZMZ-1 ni prekludirana na način, da bi morala vsa relevantna dejstva in dokaze navesti že ob podaji prošnje, temveč lahko to stori tudi kasneje in ji takšno ravnanje ne sme biti v škodo.
Odločitev tožene stranke ne more temeljiti na presoji, da je tožnik Sirijo primarno zapustil zaradi slabe varnostne situacije in ne zaradi kakšnega drugega razloga, saj je tekom postopka za priznanje mednarodne zaščite povedal tudi, da se boji nevarnosti vpoklica v sirijsko vojsko in je torej zatrjeval, da mu v bodoče ob vrnitvi v izvorno državo grozi s tem povezano preganjanje.