davek na dodano vrednost (DDV) - davčna obveznost - višina obveznosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnica je odmerjeno davčno obveznost delno že plačala. To pomeni, da zgolj z višino odmerjene davčne obveznosti, ne da bi pri tem navedla, kolikšen znesek je ostal neplačan in kaj preostanek dolga pomeni za njeno poslovanje, prevzemanje pogodbeno že dogovorjenih obveznosti ne more izkazati težko popravljive škode.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - hramba orožja
Upravni organ je na podlagi obravnavanega ravnanja tožnika z orožjem (streljanja v steno lastne hiše), le tega ocenil za posameznika, ki ni (več) zanesljiv v smislu citiranih določb tretje alineje drugega odstavka 14. člena v zvezi s prvim odstavkom 16. člen ZOro-1.
Z navedenim dejanjem je tožnik ogrožal sebe, kot druge, saj streljanje v steno sobe v lastni hiši ni mogoče šteti za nadzorovano in varno streljanje niti ni v skladu z namenom, zaradi katerega je bil tožniku izdan orožni list.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti - obrazložitev odločbe - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - paketna prodaja
Prodajalka v ponudbi ni izrecno navedla, da želi obe zemljišči prodati skupaj, kot celoto (paketna ponudba). Da bi prodajalka prodajo zemljišč pogojevala v kompleksu, pa ne izhaja niti posredno iz drugih okoliščin zadeve. Prodajalka namreč v ponudi ni navedla skupne prodajne cene za obe zemljišči (navedla je zgolj ceno za m² posameznega zemljišča), zemljišči pa tudi sicer ne ležita drug ob drugem in torej tudi v naravi ne predstavljata kompleksa, ki bi ga bilo smotrno (da se ohrani zaokroženost kmetijskih zemljišč) prodati zgolj enemu kupcu. Ker ponudbe prodajalke tako ni mogoče šteti za „paketno“, je upravni organ tudi po presoji sodišča pravilno štel, da sta bili v postopku dani dve ločeni ponudbi (za vsako od zemljišč posebej), in da sta tudi oba interesenta za nakup podala v postopku dve ločeni izjavi o sprejemu vsake od ponudb posebej.
Za sosednji zemljišči v smislu določbe 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče praviloma (če med zemljišči ni dostopne ceste ali poti) šteti le zemljišči, ki druga na drugo mejita, kar pomeni, da se meje zemljišč dotikajo. Le pri zemljiščih, ki so v takšni neposredni bližini, se namreč z nakupom lahko zagotavlja smotrnejša in bolj ekonomična kmetijska pridelava.
Po sodni praksi je za presojo višine dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ključna vrednost kmetijskih pridelkov in prejetih kmetijskih denarnih pomoči (subvencij) in ne (zgolj) dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki ga npr. izkazujejo davčne odločbe oziroma davčne evidence, ki zgolj na splošno ali pavšalno ocenjujejo vrednost dohodka iz kmetijske dejavnosti in niso nujno izkaz resničnega dejanskega stanja o vrednosti kmetijske proizvodnje v posameznem letu.
Svoje ugotovitve o višini dohodka iz posameznih virov kmeta, ki mu kmetijska dejavnost ne predstavlja edine dejavnosti, mora upravni organ v obrazložitvi odločbe natančno pojasniti. Navesti mora dokaze, na podlagi katerih je ugotavljal dohodek iz posameznega vira oziroma dejavnosti, pa tudi skupno višino dohodka iz naslova kmetijstva in drugih dejavnosti (npr. iz naslova zaposlitve), nato pa mora s tehtanjem teh prihodkov po višini odgovoriti na vprašanje, kateri od dohodkov kmetu v konkretnem primeru pomeni poglavitni vir preživljanja.
ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 90. ZUP člen 214.
davek od dohodka iz kapitala - pogodba o prevzemu dolga - pobot terjatve - prikrito izplačilo dobička - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - obrazložitev - pomanjkljiva obrazložitev
V zadevi pa ni sporno, da so bili pravni posli sklenjeni in realizirani, davčni organ navaja, kako so potekali, s tem, da je lastništvo nad terjatvami in obveznostmi prehajalo med konkretnima fizičnima osebama (A. A. in C. C.) in tožnikom. Ali so navedeni posli oziroma kateri od navedenih poslov ustvarili pogoje za to, da je prišlo do izplačila sredstev na način, ki po svoji formi ustreza pogojem obdavčenja dividend (90. člen ZDoh-2) pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Toženka je prosilcu odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 10/3. ZTuj-2 člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/3, 35, 35/1, 35/2. ZPPreb-1 člen 2, 2-5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - ugotavljanje vzajemnosti
Tujec je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima opisano stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje. To enostavno izkaže z izkaznico.
Zahteva iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se nanaša na dovoljenje za začasno prebivanje tujca (po drugem odstavku 32. člena ZTuj-2) in ne na pojem začasnega prebivališča po 5. točki 2. člena ZPPreb-1.
ZBPP je predpisal način odločanja o vzajemnosti (tretji odstavek 10. člena ZBPP). To pomeni, da je obvestilo tuje države o njenem pravu brezplačne pravne pomoči temelj za presojo vzajemnosti. Ta ima sicer značaj javne listine po ZUP.
Pri preučevanju subjektivnega pogoja prosilca za BPP se upošteva le tisto premoženje, s katerim prosilec dejansko lahko razpolaga in je pravnoformalno njegovo.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - zasebna lastnina
Premoženje, ki je predmet inšpekcijskega postopka, spada v stečajno maso, saj gre za premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka. Obravnavani upravni spor spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Stečajni upravitelj ima v tem upravnem sporu položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
V predmetni zadevi je nesporno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje dovoljenja za promet z zdravilom (cepivom). Že to pa posledično pomeni, da obnove navedenega postopka iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP ni bil upravičen predlagati.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva
Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično.
COVID-19 - nadomestilo plače - nadzor - vračilo izplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
Upoštevaje, da tožnik niti ne nasprotuje ugotovitvi organa, da na dan vložitve vloge zaposlenemu ni izplačal vseh nadomestil plače, je ugotovitev organa, da je tožnik v svoji vlogi podal neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in odločitev, da mora zato skladno s sedmim odstavkom 47. člena ZDUOP vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi sklepa z dne 25. 2. 2021, pravilna. Bistveno namreč je, ali je tožnik na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in ne, ali je to storil morebiti kasneje po tem datumu.
ZCes-1 člen 114, 118. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - varovalni pas - poseg v varovalni pas - odstranitev objekta - pravni interes
Tožnikoma je bilo z dokončno izpodbijano odločbo naloženo, da odstranita objekte na njuni parceli št. 1444/1 k.o. ... Tožnika sta vložila izpodbojno tožbo, s katero sodišču predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi. Ker pa sta tožnika po lastnih zatrjevanjih sporne objekte odstranila, o čemer sta sodišču predložila dokazila in o čemer je sodišče obvestilo tudi toženo stranko, to pomeni, da do prisilne izvršitve odrejene obveznosti ne more (več) priti. Izpodbijana odločba zato za tožnika ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njun pravni položaj.
Sodišče ugotavlja, da so bili razlogi za odločitev, ki izhajajo iz obrazložitve, jasni, tako da je tako tožnici kot sodišču jasno, kateri so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju in zato sodišče šteje, da se je izpodbijani akt dalo preizkusiti, s tem pa je podana zadostna obrazložitev izpodbijanega akta.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - premoženjskopravni zahtevek - posebni pogoj - rok za izpolnitev obveznosti - izvršljivost
Roka za povrnitev škode v smislu poplačila premoženjskopravnega zahtevka in posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe sta lahko različna. V primeru, če rok za izpolnitev ni določen, ga lahko izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi postavi sámo oziroma je navedeno pomanjkljivost v izvršilnem postopku mogoče sanirati. Po presoji naslovnega sodišča je tako stališče tožene stranke, da terjatev iz naslova premoženjskopravnega zahtevka, ki je bil tožniku priznan izvršljivo kazensko sodbo, še ni zapadla in da je posledično prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo nerazumna, materialnopravno napačno.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - podaljšanje omejitve gibanja - direktiva o vračanju - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče pritrjuje presoji tožene stranke, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega, s čimer bi se želel izogniti zakoniti odstranitvi iz države in nadaljevati z nezakonitim bivanjem na območju EU, njegova navzočnost pa je za izvedbo odstranitve iz države nujna, s tem pa izrečeni ukrep podaljšanja omejitve gibanju v centru za tujce utemeljen.
Izrek izpodbijanega sklepa je zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbijati, onkraj standarda očitnosti.Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP
Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače.