Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov prek tako imenovanih verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico sankcijo, zavrženje predloga. Vendar je taka sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa te možnosti predlagatelj ni imel, kar narekuje sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge ni mogoče izreči.
ZIZ člen 57, 58, 58/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 286.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – prekluzija navedb v postopku izdaje predhodne odredbe – narok – odgovor na ugovor
Upnik z navajanjem dodatnih (novih) dejstev v odgovoru na ugovor, s katerimi je utemeljeval nevarnost uveljavitve svoje terjatve tudi na podlagi 1. odstavka 257. člena ZIZ, ni bil prepozen.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar
Zakonec mora sredstva, s katerimi razpolaga, prvenstveno nameniti za preživljanje družine in ne more na račun drugega zakonca teh sredstev vlagati v svoje posebno premoženje in ohraniti tega premoženja kot posebnega. V vsakem primeru je treba ugotoviti in upoštevati konkretne okoliščine in ocenjevati njihov vpliv na premoženjsko substanco zakonske skupnosti.
S sklenitvijo pogodbe med banko in očetom tožnice, ob sodelovanju tožnice, za toženko ni nastala nikakršna obveznost v razmerju do tožnice, tudi ne po tem, ko je bila nanjo prenesena lastninska pravica na zastavljeni nepremičnini z darilno pogodbo s strani očeta tožnice. Zastavni upnik je upravičen do poplačila svoje terjatve s prodajo zastavljene nepremičnine.
Iz zgodovinskih izpiskov je razvidno, da sta parceli 1531/25 in 1551/5 deloma nastali tudi iz parcele 1551/3, ki v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu.
Z menično pravnega vidika bi moral lastno trasirano menico trasant akceptirati tudi kot trasat, vendar je z ozirom na mnenje pravne teorije potrebno sprejeti stališče, da je lastna trasirana menica veljavna tudi, če je trasant ne podpiše v vlogi akceptanta in z vidika menične zaveze torej zadošča en podpis trasanta, saj menica s podpisom iste osebe v svojstvu trasanta in tudi akceptanta ne pridobi dodatne bonitete v smislu večjega jamstva za plačilo meničnega zneska, z oziroma na to, da lastna trasirana menica ni bila indosirana, pa v obravnavanem primeru tudi ne odpira dileme v zvezi z omejitvijo odgovornosti trasanta zgolj na regresni postopek.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog – rok za napoved pritožbe
Če obdolženec v času, ko je tekel rok za napoved pritožbe zoper sodbo, ni bil sposoben udeležbe na sodišču, to še ne pomeni, da obdolženec tega procesnega dejanja ne bi mogel pravočasno opraviti, saj se za napoved pritožbe neposredna udeležba na sodišču ne zahteva.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti - prehodne določbe – retroaktivnost novele ZIZ-I
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
vpis v zemljiško knjigo na delu nepremičnine – zaznamba spora
Po določbi 11. člena ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi tretjega odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini, saj tudi iz priloženega potrdila pristojnega sodišča o vložitvi tožbe izhaja, da se tožbeni zahtevek nanaša na ugotovitev lastninske pravice pri delu parcele št. 4024/3 k.o. O., za katerega je šele rezervirana parc. št. 4024/11 k.o. O.
Dogovor z dne 23. 4. 2007 sicer ni razumeti kot tipsko pogodbo, sklenjeno po vnaprej natisnjeni vsebini, kakor je na primer zavarovalna pogodba, vendar pa le ne gre prezreti, da je sporni dogovor sestavila tožeča stranka in bi, v kolikor je v njem želela izraziti voljo, da ji tožena stranka v primeru nerednega plačevanja mesečnih obrokov iz 3. točke Dogovora mora povrniti še neplačano zavarovalnino v celoti, to lahko v določilu 4. točke Dogovora tudi izrecno in nedvoumno zapisala. Ob tem ni odveč dodati, da bi takšno skrbnost tožeče stranke, glede na to, da je sporni Dogovor sklepala v okviru uresničevanja svojih poklicnih obveznosti in upoštevaje njen močnejši položaj kot profesionalne pravne osebe s področja zavarovalništva v razmerju do tožene stranke, utemeljeno pričakovali tudi v kolikor izhajamo iz temeljnih načel obligacijskega prava (drugi odstavek 6. člena OZ).
Pritožnik kot dedič ima položaj osebe, proti kateri je bil dovoljen vpis. Pritožba utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 132. člena ZZK-1, po kateri pridobi oseba, proti kateri je bil dovoljen vpis, status udeleženca z izdajo sklepa, s katerim je bil dovoljen vpis in to tudi v primeru, če svoje udeležbe ni pravočasno priglasil.
Četudi drži pritožnikova navedba, ki jo je podal že v ugovornem postopku, da je bil nad njim dan pred izdajo sklepa izvršilnega sodišča (ki je podlaga za izpodbijani vpis hipoteke in zaznambe izvršbe) začet postopek prisilne poravnave, to dejstvo za zemljiškoknjižni postopek ni relevantno. V predpisih ni podlage, da bi sodišče v situaciji, kot jo zatrjuje pritožba, kljub izpolnjevanju pogojev, ki jih sicer določajo zemljiškoknjižna pravila, ne dovolilo predlagane vknjižbe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi.
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti, in še zlasti v postopkih, kjer so prizadete koristi in pravice otrok, ukrepati še posebej hitro, vendar le, če je ugotovljena situacija tako kritična, da narekuje takojšen poseg v družino, še pred izvedenim kontradiktornim postopkom, in celo tudi brez izvedbe naroka z zaslišanjem strank zaradi odločanja o ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi.
Za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti ali verjetnost večje primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega, niti selitev enega roditelja v drug kraj.
seznam dolžnikovega premoženja – zaslišanje dolžnika – zaslišanje drugih oseb na predlog upnika
Z ZIZ-H spremenjena določba 31. člena določa, da se lahko za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Njen namen je povečati učinkovitost omenjenega instituta.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Zgolj tožnikovo materialno prikrajšanje (v višini mesečne najemnine, stroškov nakupa novih oblačil oz. drugih stvari) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe.
sodba na podlagi pripoznave - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 30, 32, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kot poklicni voznik cestnega vozila največjih dovoljenih dimenzij z neprilagojeno in prehitro vožnjo po ovinkastem cestnem odseku, katerega vozišče je bilo v slabem stanju, in z neprimerno vožnjo izven naselja in v naselju kršil cestnoprometne predpise. S tem je kršil tudi delovne obveznosti in mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo - zavženje pritožbe
Ker je bilo tožnici v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njeno pritožbo šteti za nedovoljeno.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji za odlog izvršbe
Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat.